Program pohoda po Domžalski čebelarski učni poti za člane društva Lipa, ki bo potekal v četrtek, 28. oktobra.

Spoštovane članice in člani društva Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje,

vabimo vas, na pohod po Domžalski čebelarski uči poti od Doba (park Močilnik) do društvenega apiterapevtskega čebelnjaka v Študi, pri Centralni čistilni napravi Domžale Kamnik, v četrtek, 28. oktobra 2021.

Pohoda se bodo udeležili tudi nekateri člani ČD Domžale, ki vam bodo še dodatno obrazložili posamezne vsebinske table čebelarske poti, ter delo čebelarja.

Celoten pohod v razdalji cca 5 km (dobra ura hoda) z razlago in ogledi traja 4 ure in nato še povratek nazaj, katerega čas pa je odvisen od vsakega posameznika. S seboj lpripeljete tui vaše družinske člane in prijatelje.

Program:

• Ob 9.00 uri zbor pohodnikov v Parku pod Močilnikom v Dobu, Društveni čebelnjak ČD Krtina Dob – kratek uvod z opisom čebelarske učne poti in njenega pomena.
• Ob 9.15 uri ogled poti v Parku pod Močilnikom in odhod na 2. točko ob reki Rači in nato nadaljevanje pohoda po točkah; Šumberk, brv pod Šumberkom, vagon in do cilja pri društvenem čebelnjaku ČD Domžale ob Kamniški Bistrici v Študi.
• Ob 10.30 uri prihod v društveni čebelnjak ČD Domžale: ogled čebelnjaka in zeliščnega vrta, seznanitev s čebeljimi pridelki z razlago njihovega pomena, seznanitev z osnovnimi elementi apiterapije in demonstracija le te ter degustacija in pogostitev.
• Od 12.00 do 13.00 ure zaključek pohoda.

PROSIM, DA INFORMATIVNO PRIJAVO ODDATE V TAJNIŠTVU

DRUŠTVA LIPA DO 22.10.2021

ČD Domžale: Andrej Jus, predsednik

Začelo se je novo šolsko leto, ki smo ga komaj čakali, saj se po tako dolgem času lahko družimo in veselimo novih vsebin, ki jih spoznavamo pri etnologiji.

Oktober je mesec sejmov, žegnanj in s tem pomembnih srečevanj. Ko so opravili večino poljskih del, so se ljudje lahko posvetili še drugim dejavnostim, gospodinje pa so iz pospravljenih pridelkov lahko pripravile praznične jedi, tudi potice … Na sejmih so prodajali, kupovali, menjavali, predvsem pa so se družili. Mladi so se srečevali in si darovali robčke in lectova srca … Na semanji dan pa so vladala tudi stroga pravila, saj je veljal »sejemski mir« , ko se ni smelo nositi orožja in so prepovedovali pretepe.

To je povzetek naše »šolske ure«, ko smo se zbrale skoraj vse slušateljice etnologije pri Lipi. Zelo smo se razveselile vseh, ki so lahko prišle, posebej pa tistih, ki so premagale zdravstvene težave in se nam znova pridružile. Uro smo zaključile prej, da smo lahko še praznovale, saj imamo v začetku oktobra kar štiri sošolke rojstne dneve. Marinka pa je obhajala jubilejni rojstni dan, zato je v dar prejela za vsako desetletje po eno vrtnico, pa še eno za zdravo in zadovoljno novo, v katerega je stopila. Počastila nas je s slastnimi krhkimi flancati, Majda je prinesla veliko doma narejenega peciva, Ana pa »na slano« narejene mafine. Četrta slavljenka Manica pa je poskrbela, da je odneslo zamašek na steklenici. Ob pesmi »Kolk'r' kapljic tol'ko let…« smo nazdravile v upanju, da bomo letos lahko kontinuirano nadaljevale z druženjem pri Lipi.

Animatorka Manica Perdan Ocepek

Objavljamo urnik v novem študijskem letu 2021/2022.

Zeliščarke društva Lipa smo se že drugič v tem šolskem letu odpravile na pohod v naravo, čeprav smo v zgodnjem torkovem jutru z malce strahu pogledovale oblake, ki so napovedovali deževno vreme. Pa vendarle, sreča je naklonjena pogumnim, kot pravijo, in tudi to pot se nam ni izneverila.  Naš zeliščarski pohod smo začele v oblačnem vremenu, med potjo nas je osvežil tudi kratkotrajen rahel dež, a zatem se je nebo zjasnilo in preostanek dopoldneva je bil na naši strani.

Tokrat smo se odločile za pohod po travnikih in gozdu v okolici vasi Suhadole. Spoznale smo baldrijan, ki je odlično zdravilno zelišče za pomiritev in dober spanec. Oktober je že pravi čas za izkopavanje njegovih korenin. Nekatere so ga izkopale, da ga bodo posadile v svojih vrtovih, druge bodo korenine uporabile za pripravo čajev ali pa jih bodo spremenile v tinkture. Spoznale smo tudi gabez, ki je v ljudskem zdravilstvu znan kot "celivec kosti". Posebej smo prisluhnile opozorilu, da je sicer izjemno učinkovit pri celjenju zmečkanin, zvinov ali oteklin, vendarle neprimeren za notranjo uporabo in neprimeren za dolgotrajnejšo rabo. Vsebuje določene alkaloide, ki bi ob dolgotrajni rabi lahko privedli do poškodb jeter in drugih obolenj. Na travnikih ni manjkalo še cvetočih zdravilnih rastlin kot so bela in črna detelja, potrošnik, regrat in še marsikaj. Pot smo nadaljevale skozi gozd, kjer smo utrjevale ali pa na novo pridobile znanje o glogu, jesenski resi, lapuhu ter pravem in divjem kostanju.

Na cilju nas je čakalo še prijetno presenečenje - petinsedemdeset mlinčkov ob Mrzlem studencu, ki so delo nekaterih zavzetih posameznikov iz Suhadol in Bukovice, ki nadaljujejo delo svojega predhodnika Franca Repnika. Med njimi so tesarji, mizarji in rezbarji, ki so z dvema ličnima lesenima hiškama, klopmi in lesenimi skulpturami na tem arobnem koščku dežele ustvarili oazo tišine in miru. 

Nad mlinčki se vzpenja pot z imenom Križev pot slovenstva, prav tako delo zavzetih posameznikov, ki jim je mar za naravo, njene lepote, našo starodavno kulturo, navade in tradicijo. To pot si bomo prihranile za kakšno drugo priložnost in marsikatera od nas se je že odločila, da bo k mlinčkom in po Križevem potu popeljala svojo družino na prijeten družinski izlet.

Tekst: Veronika Gjurin; Foto: Metka Ravnikar