Čivki iz preteklosti

Objavljeno .

je naslov razstave, ki so jo pripravili slovenski pokrajinski muzeji in Narodni muzej Slovenije kot spremljevalno razstavo ob gostovanju Slovenije na Knjižnem sejmu v Frankfurtu. Zdaj je na ogled v Galeriji CD. Če sprašujete, zakaj smo si jo ogledale tudi etnologinje, lahko odgovorimo takole: antropologija, enakovredna in spremljajoča veda etnologije, je znanost, ki proučuje človekov telesni in duhovni razvoj, tudi ljudstva, rase…

2026 04 08 Civki iz preteklosti 10

Po razstavi nas je odlično vodila dr. Kaja Pavletič, arheologinja, ki se spozna na antične identitete – to je bilo proučevanje njenega doktorata. Fragmenti in artefakti, ki so predstavljeni na razstavi, kažejo miselni razvoj človeka in njegovih možganov (ta razvoj se ponovi v otroštvu, od malčka, ki »poje« prej kot govori, do mladostnika, ki šele do enaindvajsetega leta razvije najvišje kognitivne sposobnosti abstraktnega mišljenja). Predmeti so tako povezani

  • najprej z glasbo; najbrž se je razvila prej kot govor in je skupaj z ritmom spodbudila miselni razvoj. Iz tega časa, torej pred približno 60 000 leti, je znamenita piščal iz jame Divje babe. Iz nje so izvabljali zapletene zvoke v obsegu kar dveh oktav. Podobno piščal, prav tako vrezano v medvedovo čeljust, narejeno pred 35 000 leti, so našli V Potočki zijalki pod Olševo.
  • Prvi vzorci – simboli - na glinastih posodah se skozi stoletja elementarno ponavljajo pri nas in pri vseh ljudstvih v vzorcih za krašenje predmetov, vezenje, klekljanje… – ljudje so tako razvili prvo abstraktno, simbolno mišljenje. Pozneje je upodabljanje živali in rastlin prav tako pridobilo posebne simbolne pomene (Riba- Jezus; golob – sv. Duh, mir…)
  • Razvoj pisave in zapisi najprej v kamnu, na papirusih… pomenijo najvišjo stopnjo kognitivnega razvoja, torej odprejo novo poglavje človeštva – nastanek knjige.

Težko je pisati o toliko izjemnih predmetih. Prelom v človekovem razvoju je pomenila stalna naselitev, udomačevanje živali, torej poljedelstvo in živinoreja. Danes se arheologi povezujejo z naravoslovci. V notranjosti keramičnih posod so odkrili ostanke mlečnih maščob. To pomeni, da so ljudje prehranjevali otroke z mlečnimi kašicami in se je zato njihova možnost preživetja zelo povečala.

Koliščarji z Barja niso dolbli le deblakov, ampak so izdelali tudi amulete, čolniče in keramično ropotuljico kot igrače za otroke. Gotovo so bile okolijsko bolj sprejemljive kot današnje plastične.

Izkopavanja ob starodavni poteh od juga proti severu in nazaj odkrivajo bogastvo ljudi, ki so jih s pridatki pokopavali v gomilah. Danes lahko z natančnostjo do dvajsetih let ugotovijo starost fibul – zaponk, tkanin, upognjenega orožja kot simbola pokojnega bojevnika…Izkazalo se je, da je bilo v teh časih trgovanje razvejano od oddaljenega Egipta do Hallstatta in drugih severnih pokrajin. Simbol ženske je obesek in utež statev z lastovičjim repom – žene so predle in tkale, kar poznamo tudi iz epa o Odiseju in njegovi ženi Penelopi. Snubce je odganjala tako, da je ponoči parala tkanino, ki jo je stkala čez dan, tako da delo ni bilo nikoli končano…Postala je simbol vztrajnosti in potrpežljivosti. Moški simbol je bil oven iz stekla v jagodni zapestnici. S Šentviške gore prihaja srebrna ploščica z vdelanimi luninimi menami – mogoče simbolom ženskega cikla.

2026 04 08 Civki iz preteklosti 1  2026 04 08 Civki iz preteklosti 2  2026 04 08 Civki iz preteklosti 3  2026 04 08 Civki iz preteklosti 4  2026 04 08 Civki iz preteklosti 5  2026 04 08 Civki iz preteklosti 6  2026 04 08 Civki iz preteklosti 7  2026 04 08 Civki iz preteklosti 8  2026 04 08 Civki iz preteklosti 9  2026 04 08 Civki iz preteklosti 10 

Na razstavi je tudi nekaj pomembnih predmetov iz rimske dobe: boginja Equrna je izvirala v Emoni še iz keltskih časov, slonokoščene ploščice, najdene pri Ptuju, so bile prevlečene z voskom, tako da so nanje lahko pisali. Iz pozne rimske dobe je mozaik, ki z napisom razkriva, da je Justinijan, očitno bogat človek, plačal za 120 stopal/čevljev (296 mm) mozaika (to znese 35,5 m). Predstavlja neskončen vzorec, običajen za tisti čas, simbole krščanstva, dva goloba, kelih…

Zadnji sklop razstavljenih predmetov predstavlja kranjsko grobišče iz 6. stoletja n. št. Kranj, stisnjen na ploščad med Kokro in Savo je bil multietnična naselbina, v njej je prevladoval germanski značaj. Ženske zaponke so bile prinesene iz Indije, Šrilanke. Moške so kot bojevnike pokopavali v nasprotju s preteklimi obdobji z orožjem in glavniki - nosili so namreč dolge lase Na enem je upodobljen boj dveh bojevnikov. Poraženca so potem ostrigli na tonzuro.  Slovani so se k nam preselili pozneje, v Kranju pa odkrivajo grobišča v neprekinjenem obdobju od 8. do 18. stoletja. Med izkopavanji so našli tudi školjke, simbole romarjev, s katerimi so lahko prenočevali in bili postreženi, če so potrkali na vrata.

Veliko opisov bi lahko še nanizala, a vas raje v imenu etnologinj povabim na to res povedno in čudovito razstavo.

Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije

Koncert Lipinih citrark in kitaristk za stanovalce doma upokojencev v Trzinu

Objavljeno .

Citrarke študijske skupine Sončnice in kitaristke študijske skupine Tempo, vse iz Društva Lipa Domžale – Univerze za tretje življenjsko obdobje, so 24. 3. 2026 razveseljevale stanovalce enote Doma počitka Mengeš v Trzinu.

2026 03 24 Koncert DU Trzin 3

S pesmima Mamica je kakor zarja in Lep spomin je nate mati, ki so ju citrarke in kitaristke ne le zaigrale, ampak tudi zapele, so se spomnile Materinskega dne, ki je sledil naslednji dan. S poskočnimi ritmi Sestavljene polke in skladbe Na avtocesti se je vzdušje razvnelo. Z znanimi pesmimi kot so: Kam le čas beži, Kjer je sonce, Tam, kjer murke cveto, Tri planike, Pod to goro zeleno, Drežniška, Na planincah, Mi se imamo radi, pa so se nastopajoči in stanovalci še bolj povezali, saj so bili tudi stanovalci povabljeni, da zapojejo skupaj z nastopajočimi. V Trzinu se seveda ne sme pozabiti na Trzinko. In ni se pozabilo. Tudi ta je bila zapeta skupaj s stanovalci.

2026 03 24 Koncert DU Trzin 2

Po številnih nastopih citrarsko – kitarskih skupin po domovih upokojencev, citrarke in kitaristke ugotavljamo, da imajo stanovalci najraje znane pesmi, pri katerih lahko tudi sami zapojejo.

Koncert so tudi tokrat popestrile Lipine članice litararne študijske skupine z lepimi pesmimi in toplim nagovorom in povezovanjem.

Po odzivih stanovalcev sodeč – njihovih nasmehih, žarečih očeh in skupnemu prepevanju je prevladovalo prepričanje, da se je zgodilo prijetno torkovo dopoldne.

Mija Jerman

2026 03 24 Koncert DU Trzin

Čarobna vzhodna obala Gardskega jezera in zanimiva italijanska zgodovinska mesta

Objavljeno .

Štiridnevno potovanje po Italiji, ki ga je organiziralo Društvo Lipa Domžale Univerza za tretje življenjsko obdobje, med 11. in 14.3.2026

Kot vedno smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah, kjer nas je počakal avtobus, ki je bil naše prevozno sredstvo vse do zadnjega dne. Napotili smo se proti italijanski meji z jutranjim pozdravom predsednika Društva Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje Marjana Ravnikarja. Vožnja je minila v pogovoru, kaj lahko pričakujemo od napovedanega. Vodič Mavricio je prevzel vodenje in napovedal ogled muzeja Luxardo, kjer smo degustirali italijanski „maraskino“ in limončelo. Zanimivo je, da so omenjeno pijačo točili na Titaniku. Tovarna ima pestro zgodovino. Ustanovljena je bila v Zadru. Pot smo nadaljevali do Padove, ki je bila eno izmed napomembnejših evropskih univerzitetnih središč v srednjem veku. Staro mestno jedro Padove se ponaša z vrsto izjemnih kulturno-zgodovinskih spomenikov iz različnih dob. V mestu stoji mogočna stavba univerze - Cerkev Sv. Antona Padovanskega, ki po velikosti prekaša vse druge v mestu, njene kupule pa dajejo že orientalski videz. Ob koncu prvega dne smo se prijetno utrujeni in zadovoljni, odpravili proti hotelu, ki stoji nad Gardskim jezerom.

2026 03 14 Padova skupinska

Po nočnem počitku in jutranji kavici, smo si ogledali simpatično mesto Riva del Garda, ki leži v objemu gora z pridihom Avstro-Ogerske arhitekture. Mesto je bilo nekoč priljubljen letoviški kraj Avstrijcev. Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka. Območje jezera ima submediteransko podnebje. Jezero obdajajo številni zanimivi vrhovi. Ko hodiš ob obali imaš občutek, da si na morju, ne ob jezeru.

Prepešačili smo male kamnite ulice in si ogledali beneški stolp Torre Apponale, ki daje mestecu poseben čar. Prilegel se je odmora za kramljanje in kavico. Nadaljevali smo s panoramsko vožnjo ob obali gardskega jezera, mimo mesteca Malcesine, ki stoji ob jezeru z gradom iz srednjega veka. Od male ribiške vasice Torri del Benaco smo nadaljevali do mesta Garda po katerem je dobilo jezero ime. Majhen stari del mesta ponuja na ogled marsikatero lepo staro hišo in zanimive fasade. Sprehodili smo se tudi skozi majhno, slikovito mestece Bardolino, ki slovi po lahkem, svežem rdečem vinu. V vasici Valeggio sul Mincio so nam pripravili okusno kosilo - domače torteline z mesnim ali špinačnim nadevom in slastno panakoto z robidami. Ob obedu ni manjkalo niti vino Bardolino. Dobro okrepčani smo nadaljevali vožnjo proti Sirmioneju, biseru Gardskega jezera. V mesto greš skozi grajska vrata. Grad je služil kot utrdba. Na koncu mesta so ruševine z nasadom oljk. Sprehodili smo se po slikovitih ulicah, ki vodijo do obale jezera. Mesto slovi po prodajalnah sladoleda. Avtobus in prijazni voznik nas je že čakal in nas odpeljal proti hotelu.

Zjutraj, tretjega dne, smo se odpravili proti Modeni. Pripeljali smo se v mesto, ki je bilo ovito v meglo, a se je kmalu razkrojila. Modena je na treh straneh obkrožena z jezeri, ki so nastala v 12. stoletju in varovala mesto. Moč mesta, skozi zgodovino, ko je vladala družina Gonzaga je naredila Modeno umetniško in glasbeno središče severne Italije.

2026 03 14 Madonne sirarna skupinska

Obiskali smo Albertijevo renesančno baziliko, ki ima prečudovito pročelje. V kripti hrani svete vaze, relikvijo v kateri je po legendi shranjena zemlja s Kristusovo krvjo. Cerkev je bogata z okraski in freskami. Na trgu stoji mogočna palača družine Gonzaga. Ena največjih evropskih palač srkiva v svojih številnih sobanah dragocene umetnine, kot so npr. slike renesančnih in baročnih mojstrov, bogato zbirko antičnih kipov. Lahko bi rekli, da nas je vodič peljal skozi znamenitosti zgodovine s pridihom današnjega časa. 

Modena je brezčasno mesto. Lahko uživaš in spoznavaš zgodovino, ki ji ni videti konca. Čas za ogled je potekel, mesto pa smo zapustili mimo gradu, ki ga oblikujejo štirje vogalni stolpi. Prvotni namen te strukture je bil obrambni objekt, nato pa je postal elegantna rezidenca. Naročeni smo bili na ogled sirarne 4 Madonne, kjer slovijo po slavnem Parmigiano Reggiano.

Lokalna vodička nam je podrobno predstavila njihovo predelavo. Naš vodič nam je dobesedno prevajal, odlično. Sir izdelujejo iz surovega kravjega mleka. Krave smejo krmiti samo s senom in travo na pašnikih. Parmigiano izdelujejo iz posnetega mleka na temperaturi 18 stopinj Celzija. Uporablja se samo naravno sirilo. Peljali so nas skozi prostore proizvodnje. Degustacija sirov je bila naravnost odlična. Med najboljšimi od vseh sirov je tisti, ki ga starajo dve leti iz mleka določenih pasem krav.

2026 03 14 Madonne sirarna skupinska 2

Čakala nas je vožnja do Verone, bogatem mestu z zgodovino, v katerem smo se sprva sprehodili po slikovitem drgu Piazza delle Erbe, ki ga obdajajo slikovite srednjeveške palače. Nadaljevali smo na trg Piazza dei Signori, ki slovi po nagrobnikih vladarske rodbina Scaligeri. Nekaj trenutkov postanka na dvorišču Julijine hiše, je bilo ravno prav, da smo nabrali energijo za samostojne oglede.

V hotelu nas je čakala okusna italijanska večerja ob glasbi, ki je ustvarila prijetno in sproščeno vzdušje. Največje presenečenje večera je bilo zagotovo petje našega vodiča, katerega vzornik je italijanski kantavtor Adriano Celentano. Zelo energični pevec. Odpel je kar nekaj pesmi, ob katerih smo se razživeli.

Četrti dan, zaključek in zadnji pogledi na prečudovito jezero in hribe. Domov smo potovali prijetno utrujeni. Postanek ob vrnitvi smo izkoristili za kosilo in zadnje nakupe.

Zahvala gre vsem organizatorjem, ki so bili vpeti v to potovanje. Vozniku avtobusa, ki je spretno reševal prometne zagate, ki jih ni bilo malo, vodiču, ki nas je popeljal skozi slikoviti svet Gardskega območja ter Društvu Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale za izbrano potovanje.

Zapisala: Majda Šraj

2026 03 14 Verona skupinska

FOTO/VIDEO: Koncert ob materinskem dnevu

Objavljeno .

Na predvečer Materinskega dneva se je 24. 3. 2026 v organizaciji Društva LIPA Domžale – Univerze za tretje življenjsko obdobje, zgodil čudovit večer glasbe, plesa in govorjene besede v zahvalo vsem mamam sveta.

2026 03 25 Materinski dan 1

Večer je združil nastopajoče vseh starosti, od najmlajših do najstarejših pevcev, inštrumentalistov in recitatorjev. Številni nastopajoče je spremljala tudi številna publika, saj se je dvorana napolnila do zadnjega kotička.

S svojih iskrenim navdušenjem nad nastopanjem in z razigranostjo, so v čudovitih oblekah popestrili večer otroci iz mlajše folklorne skupine Mengeš pod vodstvom Maruše Jerman.  O mamah so prepevali tretje in četrtošolci iz Osnovne šole Dragomelj pod vodstvom Jasne Medved. Iz iste osnovne šola sta s povedanim o mamah ganila občinstvo drugošolca Marcel Lončar z recitacijo in Zoja Marolt s svojim spisom.

Mame pa imamo radi tudi starejši, čeprav imamo nekateri žal že pokojne. Njim v zahvalo in še živečim za pogum, so tudi starejši nastopajoči, večinoma iz študijskih programov društva Lipa, izrazili spoštovanje do mam s svojimi nastopi. Novonastala kitarska skupina Brenkci  je pogumno nastopila pod vodstvom mentorice Irene Kokalj. Citrarska skupina Kresničke in kitarska skupina Tesere nastopata že več let in sta nas tokrat popeljali med lepe melodije in napeve z mentoricama Klaro Levec in Ireno Kokalj. Lani na novo ustanovljen ženski pevski zbor pod vodstvom Jasne Medved  je občinstvo pogrel z nenavadno kombinacijo treh pesmi hkrati, ki so se zlile v en napev. Navdušil je tudi moški pevski zbor v nastajanju z enim pevcem. Ob njegovem nastopu so bili lepo povabljeni novi člani. Iz literarne študijske skupine sta nastopili Marta Smrkolj s pesmijo nekdanje članice Silve Mizerit in Milojka Lunar s svojo pesmijo.

Za vrhunec večera sta poskrbela dva zelo perspektivna mlada fanta. Amadej Urbanija z vrhunsko izvedbo Mozartove sonate na klavirju in Lev Aleksej Leskovec s čudovito interpretacijo Preslejeve Love me tender.   

Ob koncu prireditve se je vsem nastopajočim in povezovalcema Piji Kladnik in Domnu Grčar  zahvalil predsednik društva Lipa, Marjan Ravnikar.  Posebna zahvala je bila namenjena Jasni Medved, ki je največ pripomogla k izvrstni organizaciji prireditve.  Za lep večer se je nastopajočim s spodbudnimi besedami zahvalila tudi županja Renata Kosec.

Avtor: Mija Jerman, Foto: Metod Letnar, video: Brane Cerar

2026 03 25 Materinski dan 2 2026 03 25 Materinski dan 4  2026 03 25 Materinski dan 5  2026 03 25 Materinski dan 6  2026 03 25 Materinski dan 7  2026 03 25 Materinski dan 8  2026 03 25 Materinski dan 9  2026 03 25 Materinski dan 3