Božično voščilo

Objavljeno .

Srečno 2021

Ogromno truda, vaje, časa in energije je bilo potrebno, da smo uspeli priti do tega trenutka. Zato vsem skupaj in vsakemu posebej - ČESTITKE!

Damjana Praprotnik, mentorica

Poslanica članom društva Lipa

Objavljeno .

Srečno 2021

Spoštovani mentorji, animatorji, člani, dragi moji sodelavci

Nenavadno leto je za nami in prav tako bo slovo od leta 2020, ki počasi zapira svoja vrata. Tradicionalno smo se od vseh dosedanjih let naše Lipe poslavljali s pogovori o naših uspehih, razpravljali o priložnostih, ki smo jih izkoristili ali tudi ne, ocenjevali svoje delo in se veselili uspehov in zadovoljstva naših študentov ter študentk in si osebno voščili ter privoščili vse dobro ob vstopu v posamezno novo leto.

Letos žal ne bo tako. Naša prijetna praznična srečanja ob koncu leta morajo namreč zaradi ukrepov, s katerimi naj bi čim prej premagali koronavirus, odpasti, ob tem pa upam, da uspehi in zadovoljstvo nas vseh, povezani z delom v naši univerzi, v okviru možnosti ostajajo ter bomo z njimi nadaljevali takoj, ko bo to mogoče. Veseli me, da se vsak po svoje, skupaj s člani posameznih skupin ter vodstvom Lipe, trudite, da stiki med nami ostajajo, ter da tako, kot tudi sam, težko čakate, da se naše izobraževanje, katerega pomemben del je tudi druženje, nadaljuje ter tudi v prihodnje ne prinaša le novih znanj in spretnosti, temveč tudi številne prijetne trenutke ter prijateljstva.

Zahvaljujem se vam prav za vse, s čimer ste doslej prispevali, da naša Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa Domžale uspešno dela in lepša jeseni življenja vsem našim študentom in študentkam, s tem pa tudi vam, spoštovani mentorji in animatorji. Iskrena zahvala tudi vsem mojim sodelavcem v vodstvu Lipe.

Ob vstopu v leto 2021 vam želim prijetne prav vse praznične dni, predvsem pa vam ter vsem vašim bližnjim želim veliko zdravja, kar bo zanesljivo prispevalo k srečnim in uspešnim vsem dnevom v novem letu. Glede na naše dosedanje skupno uspešno delo pa, enako kot vi, upam, hkrati pa sem prepričan, da se kmalu srečamo v naših učilnicah in nadaljujemo skupaj začrtano delo – v zadovoljstvo in veselje nas vseh.

Prijetne praznične dni, polne topline, ter zdravje, nekaj sreče, veliko veselja in prijetnih trenutkov Vam želi ter vas pozdravlja

Marjan Ravnikar, predsednik

Urnik ZOOM

Objavljeno .

Spoštovani člani,

V vpogled imate urnik za skupine katere uporabljajo predavanje preko aplikacije ZOOM. V kolikor se bo pridružila še katera od skupin vas prosim da izbirate v urniku proste termine. Saj v istem času lahko uporablja aplikacijo samo po en mentor.

Urnik za uporabo ZOOM aplikacije
PONEDELJEK
Nemščina 9.00 do 10.30 Licenca   Kitaristke Tesere 8.00 do 9.30 Licenca svoja
Šabec Vilma 11.00 do 12.30 Licenca   Praprotnik Damjana    
             
Orientalski ples 14.00 do 15.30 Uporabljajo brezplačno
aplikacijo zoom
  Citrarke začetnice 9.30 do 11.00 Licenca svoja
             
Angleščina ZOOM2 16.30 do 18.00 Licenca        
Lea Rigler Licenca     Praprotnik Damjana 19.00 do 20.30  
             
Kolegij 18.30 do 19.30 Licenca        
Marjan Ravnikar            
TOREK
Nemščina 10.00 do 11.30 Licenca        
Šabec Vilma            
             
Angleščina 16.30 do 18.00 Licenca        
Irena Kordin            
SREDA
Nemščina 16.00 do 17.30 Licenca   Citrarke Zlati zven 8.00 do 9.30 Licenca svoja
Šabec Vilma       Praprotnik Damjana    
             
Umetnostna zgo. 16.00 do 17.30 Uporabljajo brezplačno
aplikacijo zoom
       
Lea Rigler            
ČETRTEK
Španščina 9.00 do 10.30 Licenca        
Maya Choghari 10.45 do 12.15 Licenca        
             
PETEK
        Citrarke Tesare, Zlati zven 8.00 do 11.00 Licenca svoja
        Praprotnik Damjana    
             

 

Predsednik Društva Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale
Marjan Ravnikar

Vrata odprli, vrata zaprli 

Objavljeno .

Priznanje Prostovoljka leta 2019
Priznanje prostovoljec leta, Marcela Kopitar

V Društvu LIPA U3žo, Domžale smo imeli v mesecu septembru "dneve odprtih vrat", kar tri dni, kjer smo predstavili vse svoje dejavnosti. Zanimanje in obisk sta bila nadpovprečeno velika. Zelo smo bili veseli vseh novih vpisanih članov in slušateljev posameznih področij učnega programa za šolsko leto 2020 - 2021.

V mesecu oktobru smo, že tradicionalno, odprli vrata triindvajsetletnemu obdobju delovanja naše LIPE. Številni, dolgoletni člani, smo bili veseli ponovnega srečanja s kolegi, novinci pa radovedni, kaj vse jim prinesejo nova znanja in prijateljstva.

Tudi UNICEF-ove prostovoljke smo začele s svojo delavnico ustvarjanja PUNČK IZ CUNJ, kar počnemo orgaizirano že od leta 2004.

Naša menorica, Metka Paternoster, tudi med počitnicami ni mirovala, izrisala in ukrojila je 350 teleščkov, večino tudi sešila. Nabavlja in pripravlja potrebne materijale, kontaktira s posamezniki, ki darujejo blago, volno, sukance, trakove, itd., a marsikaj je potrebno tudi kupiti. Vse punčke opremi z osebno izkaznico. Na njej označi vse potrebne podatke o punčki ter ime ustvarjalke. Posvojitelj punčke bo prejel tudi dopisnico, s katero nam bo lahko sporočil, kje je naša punčka našla nov dom. Vse se trudimo po svojih močeh (trenutno nas je 15 v skupini), tako naša Milka Mezgec, ki je že presegla 95 let, plete copatke za punčke, vesele so jih vse, ki same niso vešče v pletenju in so tako tudi njihove punčke obute. Mira Kavčič, že od vsega začetka riše obrazke punčkam in fantkom, domžalskim Špelcam in Jankotom. V začetnih letih, je bilo delo razdeljeno po etapah, zdaj pa večina ustvarjalk punčko izdela v celoti.

V prvih dveh oktobrskih delavnicah smo imele že 45 punčk (rezultat ustvarjanja tudi med počitnicami) pripravljenih za posvojitev in donacijo v višini 20 €, s tem zneskom lahko UNICEF zagotovi nakup in dostavo cepiv, izobraževanje zdravstvenega osebja in cepljenje. Tako vsaka posvojena punčka reši eno neprecenjivo otroško življenje, saj zagotovi cepljenje otroka, ki ga bo še leta ščitilo pred smrtonosnimi boleznimi.

LIPOVKE v šolskem letu ustvarimo približno 350 punčk, včasih več, včasih kakšno manj. Med kolegicami tokrat ustvarjalno prednjači Marcela Kopitar, ki si je upravičeno prislužila priznanje PROSTOVOLJEC LETA 2019 in Pismo zahvale predsednika republike Slovenije.

Iskrene čestitke!

Žal, je naše načrte prekinil drugi val pandemije COVID 19 in sredi meseca oktobra je šola vrata zaprla. A dejavnosti LIPE niso zamrle, preselile so se na elektronsko druženje od doma.

Slovenska fundacija za UNICEF je uspela skleniti dogovor s Pošto Slovenije, da preko njih ponudi v posvojitev PUNČKE IZ CUNJ in uspeh je več kot zadvoljiv.

Tudi naše Špelce in Jankoti pomagajo REŠEVATI OTROŠKA ŽIVLJENJA.

Mirjana Kavčič

Tretji list iz dnevnika, nedelja 22. 11. 2020

Objavljeno .

Tretji list iz dnevnika, nedelja 22. 11. 2020

Danes je prvič jutro zelo mrzlo, v vrtu je slana. Moderna naprava mi sporoča, da je v Domžalah kar - 7 ⁰ C. Nedelja je, zato lahko ob kavici malo polenariva. Mož gre poizvedovat po televiziji in nenadoma se po sobi razlijejo prečudoviti zvoki flavtistke Irene Grafenauer in klarinetista Mateta Bekavca ob spremljavi radijskega orkestra…prepoznam Mozartovo glasbo in sedem, da bi bolje prisluhnila. Vsa opravila lahko počakajo. Opazujem znano umetnico, njen zanos, predanost glasbi. Spomini me ponesejo skoraj petdeset let nazaj, ko sem bila povabljena v malo filharmonično dvorano (najina očeta sta bila delovna in prijateljska kolega), kjer je pri petnajstih letih igrala svoj maturitetni koncert srednje glasbene šole; v oranžni obleki z enako pentljo v laseh in v dokolenkah se je samozavestno postavila pred občinstvo in z enako držo kakor danes suvereno odigrala svoj program, tako da je pritegnila poslušalce v svoj muzikalni, čarni svet. Ko smo se preselili v Domžale, sem v cerkvi v Grobljah prvič poslušala Mateta, fantiča kakih dvanajstih let, ki je igral kot »veliki solist«, tako da sem si ga že takrat zapomnila. Veliko kasneje smo bili z družino v Bovcu in pešačili po dolini Zadnjica. Naenkrat nas je preplavil nebeški zvok flavte, ki se je lovil med macesni in odmeval od visokih sten okoliških gora – blizu, daleč, pa spet blizu…Nazaj grede smo srečali Irenine starše, ki so potrdili mojo domnevo, da je igrala prav ona. Naslednjič smo bili spet pri izviru Soče, nato pa smo na drugem bregu, nasproti cerkvice v Trenti, poslušali znane zvoke. Spustili smo se proti viru glasbe in naleteli na Mateta, ki se je na mah zaljubil v našega spremljevalca, labradorca Kinga; takoj sem vedela, da v cerkvici igra Irena. S sinom sva vstopila in po prstih sedla v klop. Poslušala sva otožno melodijo, ki se je pela pod svod, kakor bi hotela malo zajokati. Irena je pojasnila, da igra v spomin Danetu Škerlu, ki je takrat umrl – brez poslušalcev, le za svojo dušo in v njegov spomin…Taka je Irena, tako ustvarja glasbo od nekdaj. Koncert, ki ga pravkar poslušam, je bil poleti na Kongresnem trgu, pred Slovensko filharmonijo. Poslušalci so zaradi koronskih ukrepov sedeli narazen. Mozart nas takrat in danes ponese k miru, nadzemeljski, nebeški lepoti in k upanju. Razmišljam o tem, kako lepo bi bilo bolnim in osamljenim večkrat ponuditi njegovo glasbo: celo v Requiemu, ob Lacrimosi, kjer je Mozartu zastalo pero, ni nič turobnega, le nežni, angelski zvoki. Zgodovinski navedki pripovedujejo, da je Mozart »slišal glasbo v glavi« in jo kot nujno zapisal, kakor bi mu jo kdo narekoval. Nevrologi ugotavljajo pozitivne učinke njegove glasbe na možgane. Hkrati je Mozart z neobvladljivo silo in s svojo glasbo zdravil lastni nemir v sebi….Koncertantni simfoniji za flavto in klarinet K. 364 je sledil še Mozartov Koncert za flavto št. 2, K. 314. Velikokrat slišana glasba, tudi z Ireno Grafenauer in orkestrom St Martin in the Fields posneta, kot da se čez sneženo ravan podijo sani z zvončki. In vendar vsakič zazveni na novo, prevzame človeka in ga presune v notranjost. Kot bi se povzpel na kak vrh in s pogledom zaobjel griče, doline in planine, duša pa bi zaplavala čez prostranstva …razleže se aplavz in odobravajoče topotanje orkestrskih glasbenikov. Nič se ne pozna, da je bila umetnica svetovne slave pred petnajstimi leti hudo bolna. Prihaja zima in mraz, naša Lipa sameva, ne moremo se družiti. Poslavljamo se od njenih najstarejših članov – od daleč, brez osebnega slovesa. Zato prilagam citat, ki nas vse spodbuja tudi v teh težkih dneh.

"Mislim, da je moja duša vedno ista - mirna in ljubeča. Tisto, kar mi je podarjeno, vzamem in se za to zahvalim. Če ne poljubim flavte, potem pa ves svet - in vsakomur želim najboljše ... Česar z govorom ne znam ... Hvala bogu mi je bilo dano, da sem se lahko ukvarjala z glasbo in skozi flavto izražala, pela tisto, česar z govorom ne znam. Ampak, napočil je nov čas - zato sem želela spregovoriti, prositi ... In želim se tudi vedno znova zahvaliti dobroti in sočustvovanju ljudi, ki so nam, pacientom, pripravljeni pomagati. To me veseli in osrečuje. Vidim, kako smo povezani drug z drugim in kako smo skupno močni. Slovenija je ozka, ozka, ozka... Odprimo jo s skupnimi močmi. Poskušam do kraja svojega življenja pokazati, kako pomembno, kako neobhodno je biti svoboden."

(Iz intervjuja Melite Forstnerič Hajnšek z Ireno Grafenauer v Večeru februarja 2005)

Manica Perdan Ocepek