Izdelovalec citer Vinko Novak je dopolnil jubilejnih 80 let. Iskrene čestitke!

Objavljeno .

DSC00724Prav gotovo vam je znana zelo prepoznavna glasba iz nepozabnega slovenskega filma Cvetje v jeseni. Tudi po zaslugi tega filma so citre v Sloveniji ponovno stopile na pot priljubljenosti in se s tem izognile pozabi. Manj znano pa je, da je Vinko Novak iz Bukovice pri Vodicah, prvi izdelovalec citer v Sloveniji. Nekoč so bile citre doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem, ljudski godci so nanje igrali od nekdaj, ob različnih priložnostih. Vendar so prve sodobne citre, ki so bile izdelane v Sloveniji, delo mojstra Vinka Novaka iz Bukovice pri Vodicah.

Vinko Novak je te dni dopolnil častitljivih osemdeset let, zato so se citrarke in kitaristke Društva Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik zbrale in mu v četrtek, 22. julija 2021, na njegovem domu v Bukovici pri Vodicah pripravile presenečenje, saj so mu zaigrale in zapele kar nekaj pesmi na citre in kitare, ob koncu pa so skupaj še nazdravili. Kar nekaj citrark iz Društva Lipa Domžale ima namreč citre, ki jih je izdelal mojster Vinko Novak.

Z ženo Marijo sta presenečeno prejemala čestitke ob njegovem osemdesetem rojstnem dnevu. Že po pogledu na mojstra izdelovalca citer in posebej še potem, ko je Vinko dejal, da izdeluje citre, na njih pa ne igra, ne izdeluje pa lajne, a na njih igra, sem se spomnil na leto 2008, ko sta v Menačenkovi domačiji v Domžalah “Podobe v lesu” razstavila rezbarja Franc Kubelj in Lojze Retelj. Za kulturni program je takrat na odprtju razstave v Menačenkovi domačiji zaigral mladi harmonikar Miha, na lajno pa je igral Vinko Novak, lajnar in priznani izdelovalec citer. Že takrat je bilo rečeno, da na njegova glasbila igrajo vsi naši najbolj znani citrarji.

Mojster izdelave citer je v krajšem pogovoru povzel svoj življenjepis. "Življenjska pot me je pri 15 letih pripeljala za mizarskega vajenca v delavnico takratne tovarne Melodija Mengeš," je začel pripoved Vinko Novak. Pridni in učljivi so hitro napredovali ter si s tem pridobili delovne navade. Predvsem so vajenci takrat spoštovali prave mojstre in cenili njihovo znanje ter vsrkavali skrivnosti poklica. V oddelku mizarstva se je opredelil za strunske inštrumente. Po treh letih uka je že izdelal pravo, lepo zvenečo kitaro. Na začetni uspeh je bil zelo ponosen, saj ga je mojster pohvalil, mlademu fantu pa je bila to potrditev, da je na pravi poti.

DSC00626

Kot je dejal mojster Vinko, je v tovarni Melodija Mengeš nato delal več desetletij: "Vedno z veseljem, natančnostjo in predanostjo, vse do konca, do nerazumljivega stečaja v 90. letih, ko so tovarno žal zaprli.“ Takrat je šel na čakanje, to čakanje pa je porodilo idejo o izdelovanju in obnovi citer. Slavljenec je dejal, da so v najboljših časih izdelovali veliko različnih glasbil, od violin, kitar, celotnega asortimenta inštrumentov tamburaških orkestrov do harmonik, orglic in celo električnih kitar. Njihovi izdelki so bili vrhunski, veliko so izvažali v evropske države in celo v ZDA.

 Prelom se mu je zgodil nekako pred štiridesetimi leti, ko mu je avstrijski kolega v delavnico v Mengeš prinesel več kot 70 let star inštrument, njemu nepoznan, s prošnjo za popravilo. Šele on mu je povedal, da so to citre. Tistim starim, neprepoznavnim citram je Vinko Novak dal novo življenje, jim vlil »dušo«, s tem pa je to postala njegova poklicna prelomnica. Ta inštrument ga je tako navdušil, da je že v letu 1983 izdelal svoje prve koncertne citre. Temu poklicu je ostal zvest vse do danes, ko še vedno ročno izdeluje različne vrste citer, po naročilu pa jih seveda tudi popravlja, obnavlja ali pa uglasbi. Kot je dejal mojster, na začetku ni bilo preprosto. Pomanjkanje izkušenj kot tudi primernega materiala, mu je grenilo življenje, vendar ni obupal. Razloži nam tudi tehnične podatke: "Kakovostne citre so narejene iz lesa, naravne in masivne smreke. Sploh ni vseeno, kje je smreka rasla in kdaj je bila posekana, vse to vpliva na zven inštrumenta. Zunanja daljša stranica ima na zgornji plošči napetih običajno 38 strun, ki morajo vzdržati 380 kilogramov vlečne sile. Za primerjavo – kitara ima te vlečne sile le od 60 do 70 kilogramov. Za lepši videz mojster citre okrasi z intarzijami, različnimi furnirji, orehom, cedrovino in palisandrom."

DSC00696

"Na citre sploh ne znam igrati! Za mojo dušo in željo po igranju je bila in ostala lajna, z njo sem prekrižaril že velik del Slovenije. V različni krajih poskušam razveseliti ljudi z glasbo iz stare, dobre lajne, da se tudi ta zvrst glasbe ne bi pozabila«. Tudi lajna se je danes precej posodobila. Na notnih zapisih – trakovih za piščali, od štiri do pet melodij ima lajnarski trak, lahko dobite že priredbe priljubljenih domačih ansamblov, ne samo zaprašenih nemških in tujih melodij,“ nam je še zaupal Vinko.

Drugače pa zelo rad sodeluje z Društvom upokojencev Vodice. Še posebej je zadovoljen, ker se v glasbenih šolah ponovno odpirajo oddelki, kjer se izobražujejo mladi, obetavni citrarji. V večstoletni zgodovini so citre imele svoje vzpone in padce, za časa Jugoslavije so citre in frajtonarice okoli leta 1960 prepovedali, kajti to so bili »nemški« instrumenti, zato so v Melodiji Mengeš več desetletij izdelovali samo klavirske harmonike. Nikoli pa citre niso povsem zamrle, saj jih je na gorskih kmetijah imel marsikateri gorski kmet v svoji lasti, kjer so ob večerih in po končanju kmečkih opravil veselo zaigrali. Danes citre spet dosegajo priljubljenost, ki ne bo ugasnila, kajti ubrani in harmonični zvok je prelep in edinstven.

DSC00686

Slavljenec, še veliko zdravih in zadovoljnih let ter vdihnite »dušo« še v veliko citer, ki jih boste izdelali ali pa samo obnovili.

Video ob presenečenju slavljencu, ki so mu ga pripravile citrarke in kitaristke Društva Lipa Domžale, si lahko ogledate na povezavi tukaj

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

DSC00601

DSC00623

DSC00640

DSC00645

DSC00655

DSC00656

DSC00660

DSC00661

DSC00661

DSC00674

DSC00711

DSC00717

DSC00721

DSC00724

 

 

Klekljarska razstava »Mimo čipke skoz’ okence«

Objavljeno .

DSC005472021 07 21 15 04 10DSC00547Društvo Lipa, Univerzo za tretje življenjsko obdobje Domžale, obiskujejo slušatelji iz Domžal in okoliških občin. Z nadgradnjo in bogatenjem svojega znanja, pa se želijo predstaviti tudi v svojih krajih, zato Društvo Lipa z največjim veseljem, organizira razstave v knjižnicah, kulturnih domovih ter drugih ustanovah, kjer si obiskovalci lahko ogledajo prave umetnine, nastale s srcem in predanostjo v jeseni življenja. Zelo radi razstavljajo v občinah, od koder prihajajo na študijske krožke slušatelji. Tako se velikokrat dogovorijo z krajevnimi knjižnicami, da jim odstopijo nekaj prostora, kjer si lahko obiskovalci knjižnic, ko pridejo po čtivo, ogledajo njihove ročne umetnine slušateljev. Veliko slušateljev se je namreč odločilo, da se vključijo v Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ravno po ogledu razstavljenih del slušateljev univerze.

Zato te dni klekljarice svoje klekljane umetnine razstavljajo v Krajevni knjižnici Ihan.

V torek, 21. julija 2021, je klekljarska skupina Slamce Društva Lipa Domžale v Krajevni Knjižnici Ihan postavila na ogled svoja klekljarska dela. Vse nezavedno ali zavedno, kar v mladosti ni bilo časa ali možnosti uresničiti, se zrcali v čudovitih izdelkih klekljaric. Čipka je nežna kot dih, stkana iz tisočerih niti, ki poveže misli, ustvari podobo in ji vdihne življenje. Preplet slike in čipke je tako v simfoniji narave še nekaj več. Mentorica klekljaric je Marija Rupert.

Tokrat so se klekljarice odločile, da pogledajo skozi majhno okence, vanj pa postavijo, kar bi si želele večkrat videti: vnučkine prve korake in nasmeh, ki lepša dni; očetov avtoportret ali mater v mladih letih; kraj, kjer jim je bilo lepo, ali bi ga želele obiskati; ali pa sončni zahod v vsej svoji barvitosti, barka na morju, slovenski kozolec na travniku, ki se zaključi z ozadjem veličastnih gora, poševni stolp v Pizzi. Seveda pa pogled skozi okno ne bi bil pravi, če ga ne bi krasile čipke. Zato vas vabimo, da si ogledate njihova s čipko okrašena okenca v Krajevni knjižnici Ihan.

Ko se človek upokoji, začnejo na plan prihajati potlačeni talenti. Šolanje, poklic, otroci, mladina in kar naenkrat je človek zrel za upokojitev. Ostane mu več časa in da bi ta čas zapolnil, začne doma kaj brkljati, nazadnje pa se odloči za Društvo Lipa Domžale, kjer lahko svoj potlačeni talent razvije na polno ob odličnih mentorjih, ki poučujejo različne dejavnosti. Pravijo, da je talent položen v zibelko. In nikoli ni prepozno, da ga uresničiš. Zato velik poklon vsem, ki so v jeseni življenja obudili svoje skrite želje, našli neodkrite talente v sebi in vsem nam bogatijo in lepšajo dni s svojimi umetninami.

Video posnetek z razstave si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar: Foto, video: Miro Pivar

DSC005992021 07 21 15 14 22DSC00599

DSC005982021 07 21 15 14 14DSC00598

DSC005402021 07 21 15 02 50DSC00540

DSC005432021 07 21 15 03 28DSC00543

DSC005282021 07 21 14 59 42DSC00528

DSC005792021 07 21 15 11 15DSC00579

DSC005822021 07 21 15 11 44DSC00582

DSC005882021 07 21 15 12 30DSC00588

DSC005892021 07 21 15 12 46DSC00589

DSC005112021 07 21 14 57 04DSC00511

DSC005222021 07 21 14 58 52DSC00522

DSC005102021 07 21 14 56 36DSC00510

Predčasno glasovanje o zakonodajnem referendumu o spremembah Zakona o vodah

Objavljeno .

vodaV nedeljo, 11. julija 2021, bo potekal referendum o Zakonu o vodah, volilni upravičenci z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin pa lahko 6., 7., in 8. julija 2021, predčasno glasujete tudi na volišču v Domžalah.

Predčasno glasovanje bo potekalo na sedežu Društva Lipa Domžale, Ljubljanska 58, 1230 Domžale (nekdanja Knjižnica Domžale), in sicer v:

  • torek, 6. 7. 2021 med 7:00 in 19:00
  • sreda, 7. 7. 2021 med 7:00 in 19:00
  • četrtek, 8. 7. 2021 med 7:00 in 19:00.

Za predčasno glasovanje se vam ni potrebno posebej najaviti, s seboj na volišče prinesite zgolj veljaven osebni dokument.

 

Zabava z Mozartom

Objavljeno .

rozarij 2021 480x250 3 3Koncerti v Rozariju Arboretuma Volčji Potok

Pod umetniškim vodstvom Mateta Bekavca bodo v ROZARIJU Arboretuma Volčji Potok v juniju in juliju 2021 potekali koncerti klasične glasbe. 

Vstopnice za koncerte bodo na voljo na blagajni Arboretuma. Več o vstopnicah na: www.arboretum.si in http://www.kd-domzale.si/koncerti-v-rozariju-arboretuma-volcji-potok.html.

V primeru dežja koncerti odpadejo.
Koncerti bodo organizirani v skladu z veljavnimi ukrepi v zvezi s pandemijo.

Izvajalci:
Davide Lattuada – klarinet
Aljaž Beguš – klarinet
Mate Bekavac – klarinet

Program:
Wolfgang Amadeus Mozart: Divertimenti KV 229 (439b) za tri klarinete

Divertimento št. 3: Allegro, Menuetto, Adagio, Menuetto, Rondo, Allegro assai
Divertimento št. 4: Allegro, , Larghetto, Menuetto, Adagio, Rondo allegro
Divertimento št. 1: Allegro, Menuetto-Allegretto, Adagio, Menuetto-trio, Rondo-Allegro
Divertimento št. 2: Allegro, Menuetto, Larghetto, Rondo
Divertimento št. 5: Adagio, Menuetto-trio, Adagio, Polonaise, Romanze

O izvajalcih:
Davide Lattuada je študiral na Konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu. K njegovemu glasbenemu in umetniškemu razvoju so še posebej pripomogli njegovi učitelji Lorenzo Guzzoni, Rocco Parisi, Mate Bekavac in Hubertus Rudolf Verheij. Od leta 1998 redno nastopa z orkestrom La Scale in istoimensko filharmonijo. V sezoni 2005/06 je bil član Orkestra Državne akademije sv. Cecilije, nato pa se je leta 2006 pridružil Kraljevemu orkestru Concertgebouw. Od leta 2016, ko ga je k sodelovanju povabil Riccardo Chailly, je tudi član Luzernskega festivalskega orkestra. Davide Lattuada je profesor na Amsterdamskem konservatoriju in izvaja mojstrske tečaje na Nizozemskem in v tujini. Je velik ljubitelj šaha.

Aljaž Beguš je dobitnik študentske Prešernove nagrade, je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, podiplomski študij pa je zaključil na prestižni šoli v Madridu pri Michelu Arrignonu. Izpopolnjeval se je v okviru akademije v Villecrozu in zmagoval na tekmovanjih. Kot komorni glasbenik je delil oder z izjemnimi glasbeniki (Dag Jensen, Nicholas Daniel, Enrico Bronzi, Bruno Canino, Dora Schwarzberg, Lorenza Borrani), kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije (v katerem je zdaj zaposlen), s Simfoniki RTV Slovenija, z Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja, s komornim orkestrom Escuele Superior de Música Reina Sofia, Mantovskim komornim orkestrom, s pihalnim orkestrom ljubljanske Akademije za glasbo ter z Big Bandom RTV Slovenija. Nastopil je na uglednih festivalih, kot so BBC Proms, Luzernski festival, Young Euro Classics, Bolzanski festival, Salzburški festival in Festival komorne glasbe v Lockenhausu.

Mate Bekavac je študiral na Visoki šoli za glasbo v Gradcu, na Mozarteumu v Salzburgu, na slovitem Juilliardu v New Yorku ter na nacionalnem konservatoriju v Parizu. Mate Bekavac je že 11 sezon programski in umetniški vodja koncertnega abonmaja, ki ga za ljubitelje klasične glasbe pripravlja Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Prav po njegovi zaslugi so na domžalskem odru med drugim skupaj z njim nastopili vrhunski svetovno znani in uveljavljeni glasbeniki. Je tudi letošnji prejemnik priznanja Občine Domžale. Odlikuje ga izjemnost glede načina podajanja klasične glasbe je v premišljeni zasnovi, ki obiskovalcem glasbo približa na inovativen način, kar izpričuje tudi zasnova koncertov v Rozariju, ki se pod njegovim umetniškim vodstvom tokrat odvijajo že drugo sezono.
 
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
 

Ponosno v 15. Festival gorniškega filma, ki se v jubilejni izvedbi vrača v Domžale

Objavljeno .

Foto arhiv 15. FGF film Following the life of KhumbuV dneh, ko Slovenija praznuje 30 let, Festival gorniškega filma ponosno zaznamuje polovico tega jubileja. V 15 letih je prerasel v pravi slovenski gorniški praznik in stopil ob bok najbolj zvenečim in uveljavljenim tovrstnim festivalom po svetu. Jubilejni 15. Festival gorniškega filma med 28. junijem in 4. julijem 2021 v Domžale prinaša 33 filmov iz 19 držav o alpinizmu, plezanju, gorski naravi, kulturi in avanturi. Še nikoli do zdaj ni bilo na ogled toliko filmov o divjih živalih, pečat bodo dodale epske zgodbe iz Himalaje, ne bo manjkalo niti dobrih plezalnih in gorskih pustolovščin – tako v filmih kot na predavanjih Korre Pesceja, Gašperja Pintarja, Borisa Čujića ter Marije in Andreja Štremflja ter tematskih pogovorih o Mauru Coroni, naravi brez meja in triglavskih tekačih.

“Dolga leta sem obiskoval festivale gorniškega filma po svetu in si vedno govoril, da si tudi Slovenija zasluži tak festival! V teh dneh praznujemo oboji, Slovenija 30, mi pa polovičko,” poudarja direktor in ustanovitelj festivala ter vrhunski alpinist Silvo Karo in dodaja: “Čeprav je bil Festival gorniškega filma ustvarjen brez poslovnega modela, je lepo uspeval in se razvijal, osnova za uspeh sta bili srčnost in ljubezen do gora. V petnajsto izvedbo vstopamo ponosni – za seboj imamo več kot 80 tisoč obiskovalcev, prikazanih 600 filmov z veliko spremljevalnega programa in postali smo član Mednarodne zveze gorniškega filma, ki združuje 28 festivalov iz 20 držav s petih celin.”

Festival gorniškega filma se v svoji jubilejni 15. izvedbi vrača v Domžale, kjer se bo v Tomčevi dvorani KD Franca Bernika Domžale, na dvorišču pr’ Berniku in v šotoru pred OŠ Venclja Perka med 28. junijem in 4. julijem zvrstilo 33 filmov, številnih že nagrajenih na tovrstnih festivalih v tujini, 4 predavanja in 3 tematski pogovori. Negotove razmere zaradi koronavirusa zahtevajo malce prilagoditev. Vstopnic tako ni mogoče kupiti prek spleta, ampak le na sedežu KD Franca Bernika ob delavnikih in uro pred začetkom projekcij, jih je pa mogoče rezervirati. Vremenska napoved je sicer obetavna, a v primeru dežja bodo projekcije na prostem prestavljene v dvorano. Aktualne spremembe bodo ažurno objavljene na spletni strani gorniski.si, kjer je tudi povezava do navodil Varno v kino.

Prvi festivalski dan bo gledalce očarala Narava brez meja, kratki dokumentarni film Rožleta Bregarja o Julijskih Alpah, po katerem bo Irena Cerar prek meja pokukala skozi Pravljične poti brez meja in Potepuške okruške, v katerih je ubesedila svoje sedemletno raziskovanje zamejskih pokrajin. Isti večer bo na ogled še en slovenski film, 360 Ascent Roka Lukšiča in Martina Smerdela, v katerem z Janjo Garnbret in Domnom Škoficem preplezamo najvišjo umetno večraztežajno smer na svetu na vrh dimnika TE Trbovlje. Ljubitelje gorske narave bo navdušil švicarski celovečerni film Medved v meni, v katerem v družbi strastnega raziskovalca medvedov na Aljaski izkusimo lepoto teh neukročenih živali in spoznamo, kako težko je preživeti v tako neusmiljenem okolju. Češnjo na vrhu ponedeljkove festivalske torte bo postavil italijanski predavatelj Korra Pesce, eden vodilnih svetovnih alpinistov, ki je opravil številne težke ledne in mešane vzpone in preplezal številne zahtevne velike stene v Alpah, Patagoniji in Himalaji.

15. FGF

Himalajo bo prav tako občinstvo popeljala vrsta filmov. Stena senc prinaša zgodbo šerpovske družine, ki prekrši tabu z vzponom na sveto goro Kumbakarno, saj potrebuje denar za sinovo izobrazbo. Od morja do neba je filmska pripoved o odpravi Edmunda Hillaryja od Gangesa do vrha, ki bi ga skoraj stal življenja, Jugozahodna stena Everesta pa o izjemni pustolovščini slovaških alpinistov brez možnosti umika. Biti ženska v Himalaji je filmski portret vrhunskih poljskih in nepalskih alpinistk, Življenje v dolini Khumbu pa vpogled v spremembe v deželi Šerp po prihodu turizma.

Še nikoli do zdaj ni bilo na festivalu toliko filmov, ki govorijo o divjih živalih, njihovi ogroženosti, sobivanju v današnjem času, seveda pa tudi o lepotah živalskega sveta. Ne le rjavega medveda na Aljaski, spoznali bomo tudi Skrivnostno življenje andskega medveda. Celovečerec Sinovi burje Mihe Čelarja je homage zadnji slovenski avtohtoni pasmi – kraškemu ovčarju in odgovor na pritiske slovenske politike, ki je hotela zdesetkati volčjo populacijo, film Odstrel – Vprašanje škotske srnjadi preizprašuje prihodnost Škotskega višavja, Tihi let preživetje beloglavega jastreba na Hrvaškem, Živali na mejah pa problematiko novonastalih ovir na mejah.

Foto arhiv 15. FGF Film The Secret Life of the Andean Bear

Na svoj račun bodo seveda prišli tudi ljubitelji plezalnih in gorskih pustolovščin. V filmu Karseda prosto spremljamo nenavadno navezo v smeri Freerider z željo po dveh rekordih v steni El Capitana. Film Srečno, Poljaki! briše meje med avanturo, zgodovino in aktivizmom, v Izpovedih tekača pa spoznamo tekača, podjetnika in ozdravljenega narkomana, ki želi podreti rekord Libanonske planinske poti.

Na festivalu bo na ogled pet filmov slovenskih ustvarjalcev. Poleg že omenjenih, 360 Ascent, Sinovi burje in Narava brez meja, še Mi nismo izgubljena generacija – Jure Sodja Tine Lagler o izdelovalcu unikatnih snowboardov in Kje so meje mogočega, 20 let tekov na Grintovec Petra Vrčkovnika.

Svoja alpinistična doživetja in zanos bo z občinstvom poleg Korre Pesceja delil tudi Slovenec Gašper Pintar, ki je v velike stene strmo in uspešno zavil iz športnega plezanja. Letos bodo ob filmih imele pomembno besedo tudi knjige. Življenjska naveza Marija in Andrej Štremfelj, prvi zakonski par na Everestu, bo na predavanju predstavila svojo izjemno avtobiografijo Objem na vrhu sveta, hrvaški alpinist in eden od začetnikov športnega plezanja na Hrvaškem Boris Čujić pa knjigo Zlatne godine o svoji 40-letni plezalni poti in plezalni sceni v nekdanji Jugoslaviji in na Hrvaškem. Jernej Šček bo ob filmskem portretu Maura Corone med bralce pospremil prevodni prvenec Kot kamen v rečnem toku, roman furlanskega pisatelja, kiparja in alpinista, enega od pobudnikov prostega plezanja v Italiji. Če je gorski tek le športni lov na rekorde ali posebna avantura, ki človeka bogati in mu odpira nove svetove, bodo ob filmu in v pogovoru z Mojco Volkar Trobevšek razmišljali triglavski tekači.

Filme bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija: romunsko-francoski filmski producent Daniel Burlac, tržaški Slovenec, filozof in publicist Jernej Šček ter slovenski alpinist in publicist Viki Grošelj.

Cena vstopnice za posamezni sklop filmov in predavanj je 6 evrov. Celoten program in druge podrobnosti najdete na spletni strani festivala gorniski.si.

Avtorica: Manca Ogrin; Foto: Arhiv 15. FGF