Kako čas hiti. Razstava, "Čipke plešejo", prekrasnih Idrijskih čipk, izdelkov pridnih rok klekljaric skupine SLAMICE iz Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, bo mesec september krasila Krajevno knjižnico Janeza Trdina v Mengšu. Tako se je dogovorila njihova mentorica, Marija Rupert.

Lično opremljeni prostori, polni polic s knjigami različnih vsebin, v centru mesta, je priljubljen prostor, kjer se zbira staro in mlado z željo, da si izbere ustrezno čtivo in polepša ure prostega časa.

Mengeš, mesto pod Gobavico, ime nosi po vitezu Mengosu, staro skoraj 900 let od prve omembe zaselka. Poznano po pivovarstvu, slamnikarstvu, tekstiopekarstvu, semenarni oz. drevesnici, veleposestnikih, graščakih, rodovitni zemlji in bogatih gozdovih.

Tudi po obrtništvu: pečarji, krojači, mizarji, čevljarji in glasbilarji. Predvsem pa po marljivih in gospodarnih prebivalcih. Tradicija v prostovoljnem gasilstvu, godbeništvu, kulturnih in športnih prireditvah.

Mengeš je znan tudi po pomembnih krajanih: Franc Jelovšek, baročni slikar freskar; Avguštin Hallerstein, naravoslovec in astronom, misijonar na Kitajskem; Janez Trdina, pisatelj, prof. zgodovine in zemljepisa; Mihael Stare, gradbenik, veleposestnik, graščak; Franja Trojanšek - Zorana, pesnica; Franc Ropret, rezbar in kipar; Peter Lipar, kapelnik in župan. Oglejte si krstilnico, Plečnikova mojstrovina v prafarni cerkvi sv. Mihaela.

Naj mi bo oproščeno, še bi lahko naštevala, a bodi dovolj, ostalo raziščite sami, ko boste obiskali razstavo.

Ne pozabite na kavico, ko se boste sprehodili po lepem drevoredu, v Oranžeriji, kjer se nahaja steklenjak nekdanje graščine.

Vljudno vabljeni na ogled razstave v Krajevno knjižnico Janeza Trdina Mengeš.

Avtorica: Mirjana Kavčič; Vir: Wikipedija; Foto: Metka Paternoster

V Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale, se že aktivno pripravljamo za prihajajoče novo študijsko leto in iščejo predavatelja za poučevanje študijskega krožka Etnologija.

Tudi letos si v Društvu Lipa želimo s številnimi aktivnostmi, programi, krožki in mentorji, slušateljem pomagati do novih spoznanj in prijetnih druženj. S svojim delovanjem že mnogo let združujemo generacijo v tretjem življenjskem obdobju iz Domžal in okoliških občin.

Zainteresirane kandidate, ki bi svoje znanje in izkušnje z veseljem prenesli na starejše in jim tako pomagali do novih spoznanj o različnih načinih vsakdanjega življenja, tako v sedanjosti kot v preteklosti, ter jim omogočili odkrivanje tradicij in praks, posebnosti kulturo etničnih skupin in še mnogo drugega, lepo vabimo, da se prijavijo na e-mail naslov društva Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale

Foto: canva

Društvo Lipa Domžale lepo vabi v Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica na ogled številnih umetniških izdelkov, ki bodo razstavljeni vse tja do 30. septembra 2022.

Svoje izdelke bodo predstavljale: slikarke, keramičarji, izdelovalke punčk Unicef, kljekljarice, izdelovalci mozaika.

Vljudno vabljeni!

Društvo Lipa Domžale

Kolobarjenje se nadaljuje in razstava ČIPKE PLEŠEJO, klekljarske skupine SLAMICE, Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje, je gostoljubje dobila v Krajevni knjižnici Daneta Zajca Moravče. Razstava bo na ogled do 5. septembra 2022, tako se je z vodstvom dogovorila njihova mentorica, Marija Rupert.

Moravče imajo bogato zgodovino, nekoč je bila tu meja med Oglejskim in Salzburškim patriarhatom, ki se je leta 1751 ukinil. Velik del slovenskega ozemlja je pripadal Oglejski nadškofiji. Predhodnica današnje knjižnice in še marsičesa drugega, je bila Moravška čitalnica (1871). Leta 1848, ki velja za pomlad narodov, so se prebudili tudi manjši evropski narodi, ki še niso imeli svoje države.

V naslednjih desetletjih nastanejo tudi na Slovenskem tabori, čitalnice in telovadna društva, ki so zbirala ljudstvo in dvigovala narodno zavest. Ljubljansko društvo Sokol je 13. avgusta 1871 organiziralo svoj zlet v Moravčah, ki se ga je udeležilo tudi mnogo domačinov. Navdušenje je bilo veliko, povorko so domačini obmetavali s cvetjem, moravška godba pa je igrala njim v čast. Kmalu po dogodku, so pod vodstvom dekana Janka Tomana ustanovili moravško čitalnico in podružnico Sokola. Ta se je obdržala do druge svetovne vojne, ko se njeni člani pridružijo odporu in Osvobodilni fronti.

Čitalnica v Moravčah je za branje pridobila kmečki živelj, ki ga je bilo takrat na Moravškem kar 93%. Glede na nepismenost prebivalstva, so bile čitalnice bolj bralnice oziroma poslušalnice kot knjižnice. Pripravljali so komične enodejanke in preprostejše gledališke zgodbe, pri glasbi pa petje ob spremljavi klavirja. Moravčani so bili navdušeni, da so vse to lahko poslušali in brali v domačem slovenskem jeziku. Ker za čitalniška dogajanja v Moravčah ni bilo posebnega prostora, so se dobivali v moravških gostilnah. Zahvaljujoč Sokolom in čitalnici je Moravška dolina usodne preizkušnje 20. stoletja pričakala z visoko slovensko zavestjo.

Krajevna knjižnica nosi ime po svojem rojaku DANETU ZAJCU (1929 - 2005), pesnik, dramatik in mladinski pisatelj, ki se je rodil 26. oktobra 1929 pri Moškonu v Zgornji Javoršici. Boleče je bil zaznamovan z izkušnjo II. svetovne vojne, saj so nacisti požgali njegovo domačijo, izgubil je očeta in dva brata. Po vojni se je večkrat znašel v nesoglasju z obstoječo oblastjo. Sodeloval je pri revijah Beseda, Mladinska revija, Revija 57, Naša sodobnost in Perspektive, kjer je bil urednik.

V obdobju 1991 - 1995 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev. Bil je član SAZU. Za svoje literarno delo je prejel več slovenskih in jugoslovanskih nagrad in priznanj, meda drugimi tudi Prešernovo nagrado (1981). Kot Fulbrigtov štipendist je živel v letih 1981/1982 v New Yorku. Njegovo delo je bilo opaženo tudi v tujini, saj je bil vabljen na nekatere najuglednejše mednarodne festivale poezije (London, Rotterdam, Toronto, Berlin itd.) Umrl je 20. oktobra 2005.

Kdorkoli se bo podal na potep po Moravški dolini, se bo vrnil obogaten s stoterimi zanimivostmi in bistrimi mislimi, prevetrenimi s čistim zrakom zelene narave.

VABLJENI!

Avtor: Mirjana Kavčič (Vir: Wikipedija); Foto: Mirjana Kavčič