Članice in člani študijskega krožka ETNOLOGIJA so aktivni tudi v korona času. Kljub temu, da se zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja epidemije ne smejo družiti, ostajajo v stiku preko e-pošte in drugih sodobnih medijev. Za letošnje velikonočne praznike so pripravile zanimiv članek, v katerem predstavljajo praznovanje Velike noči in šege v Sloveniji in po Evropi.
Velika noč je poleg božiča največji krščanskih praznik, ki ga praznujemo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Je praznik veselja in upanja. Čeprav je glavnina velikonočnega dogajanja postavljena v velikonočni teden, se velikonočno obdobje začne že takoj po pustu, s pepelnično sredo. Velika noč je sicer krščanski praznik, a nekatere šege nakazujejo korenine v povezavi s prihodom pomladi in nove letine.
Z veliko nočjo se končuje postno obdobje, ki traja od pepelnične srede. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. V Sloveniji na veliko noč praznično pogrnjeno mizo zasedejo tradicionalne velikonočne dobrote – to so hren, šunka, pirhi (obarvana jajca) in potica, tudi kruh in pogače. Posebno mesto v slovenski tradiciji predstavljajo pirhi oz. obarvana jajca, ki so svojevrsten način ljudskega umetniškega izražanja; prav tako so pirhi del velikonočnih iger in tekmovanj, kot so sekanje pirhov, turčenje ali valičenje (kotaljenje) pirhov.
Čeprav je simbolika velike noči po vsem svetu podobna, pa so običaji po svetu različni.
Anglija
Angleži veliko noč imenujejo Easter. Nekateri izdelajo velikonočne košare, v katere položijo narcise in jajčka. Otroci včasih tekmujejo, kdo ima najboljšo košaro, in zmagovalec dobi velikonočno jajce. Velikonočni zajček je pomemben del velikonočne tradicije v Angliji. Ta "skrije" jajca po hiši, ki jih otroci na veliko noč iščejo. Priljubljena hrana na veliki petek so sladki sadni kruhki s križem po vrhu.
Na Škotskem imajo tudi tako imenovani Maundy Thursday ali sveti četrtek, ko se slavi dan, ko je Jezus svojim apostolom umil noge. Veliki četrtek je bil nekoč 'ovseni dan', saj so pred stoletji kmetje svoj pridelek, po navadi oves, metali v morje ter zraven recitirali molitev in prošnjo za rodno zemljo.
Italija
Italijani veliko noč imenujejo La Pasqua. Na mizi na ta dan ne sme manjkati Agnellina, posebej priljubljena velikonočna jed iz pečene jagnjetine. Otroci pa se veselijo velikonočnega kruha, ki je v obliki krone in napolnjen s pisanimi, sladkimi velikonočnimi jajčki.
Francija
Po francosko se velika noč imenuje Pâques. Glavno praznovanje se začne na veliki petek s slovesnim utišanjem zvonov, ki ne zvonijo od velikega petka do velike noči. To je znak žalovanja za križanim Kristusom. Na velikonočno jutro otroci zunaj opazujejo donenje zvonov, ta čas pa starši skrijejo čokoladna jajca.
Nemčija
Nemci veliko noč imenujejo Ostern. Na mizi na veliki petek pogosto prevladujejo ribe, na večer veliko sobote pa mnogi zakurijo kres. Na velikonočno jutro se družina zbere ob zajtrku. Starši nato skrijejo velikonočne košare s sladkarijami, pirhi in majhnimi darili. Prijatelji si izmenjajo tradicionalno ročno pobarvana jajca.
Slovaška
Praznovanje pomladi se prične že na pepelnično sredo, ki jo na Slovaškem imenujejo grda sreda in jo zaznamuje post. V tednu pred veliko nočjo sledi t.i. zeleni četrtek, ko se na družinski mizi bohotijo zelene jedi, pripravljene iz špinače ali kopriv. Tudi na veliki petek se je mesa treba vzdržati. V soboto in nedeljo dekleta pripravljajo jedi, ki se ne razlikujejo veliko od tipičnih slovenskih – nepogrešljive so pisanice, potice, vanočke, podobne našemu šarklju, šunka ter seveda hren. Po navadi pripravijo tudi več vrst solat.
Velikonočnega ponedeljka se na Slovaškem zlasti veselijo fantje in moški. Že od nekdaj namreč verjamejo v očiščevalno moč vode in se veselijo prav posebnega obreda, ki ga 'zakuhajo' dekletom. Dekleta ta dan ostanejo doma in že navsezgodaj jih čaka nič kaj prijetna budnica. Moški družinski člani jih namreč za zdravje, lepoto in pamet polijejo s hladno vodo, v sodobnejših časih jih položijo kar v banjo in izdatno oprhajo.
Nizozemska
Po nizozemsko se velika noč imenuje Pasen ali Pasen Zondag. Po vsej državi praznujejo veliko noč kot velik praznik pomladi. Za velikonočno večerjo okrasijo mizo s pobarvanimi jajci in zgodnjim cvetjem. Ena najbolj priljubljenih velikonočnih jedi je sladek kruh, polnjen z rozinami in ribezom.
Švedska
Švedi jo imenujejo Påskdagen. Jajce, simbol življenja in vstajenja, se pojavlja v vseh velikonočnih jedeh in velikonočnih igrah. V vsakem gospodinjstvo je barvanje jajc posebna zabava. Kotaljenje jajc pa je priljubljena velikonočna zabava najmlajših. Na velikonočni večer zanetijo kres, tradicionalni pa so tudi ognjemeti. Na sveto nedeljo je po navadi na mizi losos, ob njem pa veliko krompirja in seveda jajca.
Kako pa pri vas doma praznujete veliko noč?
Članice in člani študijskega krožka Etnologija vam želimo vesele velikonočne praznike!
Prav posebno mesto v slovenskih strokovnih in javnih predstavah 20. stoletja o pomladnem praznovanju je zavzelo jurjevanje. Krščanski svetnik sveti Jurij je poznan po legendi, da ubija zmaja ali kačo in spada med najbolj znane in pogoste upodobitve.
