Vabimo Vas na

OBNOVITVENO PREDAVANJE O CESTNO PROMETNIH PREDPISIH,

NA PREDAVANJU BO PRISOTNA TUDI PREDSTAVNICA POLICIJE DOMŽALE

ki bo v četrtek 28.11.2024 ob 17.00 uri v prostorih društva Lipa.

Za udeležbo na predavanju prosimo za predhodno prijavo do ponedeljka 25.11.2024.

_{Foto: vozniski-izpit.com}

Od korzeta do žaketa

….je naslov prekrasne razstave, ki jo je pripravil Mestni muzej, Ljubljana iz svoje zbirke in donacij predvsem ženskih oblačil v zadnjih skoraj dvesto letih. Razumljivo je, da smo jo etnologinje z veseljem obiskale in si jo ogledale pod vodstvom mladeniča, ki nam je povedal veliko zanimivega, marsikaj pa smo iz spominov izbrskale tudi same, saj smo nekatere dele oblačil nekoč nosile, ali pa so jih nosile naše mame in babice.

Prvi zbiralec in proučevalec je bil Angelos Baš, etnolog in zgodovinar. Raziskoval je oblačilno kulturo vseh socialnih slojev od 16. do 19. stoletja. Prav zato so na začetku razstave tudi kopije fresk, na primer z nam bližnjega Sv. Primoža nad Kamnikom, ki predstavljajo tkalko v lepi obleki. V preteklosti, smo izvedele, so bila oblačila strogo določena glede na socialni sloj in glede na priložnost, ko so jih nosili_e. Kmetje niso smeli imeti svilenih oblek, tudi barvanih ne. Krojači so bili lahko samo moški, edino oblikovalke klobukov, modistke, so bile ženske. Šele s strojnim tkanjem in šivanjem so v tekstilno industrijo vstopile tudi ženske. Zanje je bil to po eni strani zaslužek, po drugi pa pot v kronične bolečine in poklicno invalidnost. V muzejskih prostorih so eksponati razdeljeni po zanimivih naslovih, eden izmed njih je Od krsta do krste. V vitrinah najdemo tako imenovane »pindekelčke«, ki smo se jih spomnile še iz petdesetih let prejšnjega stoletja. V njih so zavijali dojenčke, ko so jih nesli h krstu, pa tudi k zdravniku.

V sobah je nekaj poročnih oblek, tudi temno modre barve. V prejšnjih časih za poroko ni bilo v navadi nositi belih oblek. Ali ste vedeli, da je belo poročno obleko kot prva imela bodoča angleška kraljica Viktorija, ko se je poročila s princem Albertom? Postala je tudi prva modna ikona tistega časa. Tem oblekam nasproti so razstavljene kasnejše poročne obleke iz druge polovice 20. stoletja, ko je bilo za to slovesno priložnost spet moderno nositi še druge barve. Žalovanje je bilo povezano s strogo črnino, črno čipko, rokavicami in klobukom. Šele po pol leta žalovanja je  ženska smela obleči črno obleko z diskretnim svetlejšim vzorcem. Razložili so nam tudi, kaj je bil korzet (francosko corset), torej steznik, ki so ga zategovali z vrvicami in tako lepšali postavo, hkrati pa jemali sapo, da so dame omedlevale…Razstavljen je pod Sternenovo oljno sliko z enakim naslovom. Žaket (francosko jaquette) pa je daljši moški suknjič, malce podoben fraku, vendar zadaj drugače krojen in z drugačnim izrezom na hrbtu. Slovenski meščani, ki so si ga seveda lahko privoščili, so pripisovali frak in cilinder nemškim meščanom in jih tako prikazovali tudi na karikaturah.  Tako so v nasprotju z njimi hoteli nositi žakete.

Letos se pri etnologiji pogovarjamo o identiteti, zato smo zastrigle z ušesi, ko smo izvedele, da je bil torej žaket identitetno oblačilo meščanov – Slovencev. O identiteti lahko govorimo tudi ob razstavljeni poročni obleki Vande Vaclaviček, ki se je poročila z znamenitim akademikom, elektroinženirjem, izumiteljem in šahistom -  velemojstrom dr. Milanom Vidmarjem. Iz njenega dekliškega priimka o njej lahko sklepamo, da je bila češkega rodu…V sobi z naslovom   Od svile do baržuna (madžarsko barsony), to je žameta, so razstavljene same plesne obleke, ki so iz dragocenih materialov. Take bi danes težko kupili, saj sodobne tkanine mešajo z umetnimi vlakni. Plesna obleka je postala krajša, ko so začeli plesati v Ameriki v času prohibicije čarlston. Na razstavi je sicer malo moški oblačil, nekaj je perila pa tudi Plečnikova kapa, ki jo je nosil doma tudi podnevi, saj je veliko kadil in ni hotel, da bi njegovi lasje imeli vonj po tobačnem dimu. Zadnji del razstave je namenjen krznenim oblačilom novejšega datuma, nekaterim izdelkom znanih slovenskih znamk – žal, zapravljenih zaradi tajkunov - kot so bile Rašica, Pletenina…Znameniti parazol pa je po Ljubljani nosila pesnica Lili Novy. Naše oglede smo seveda zaključile kot vedno s kavico v muzejski kavarni. Priporočamo ogled!

Manica Perdan Ocepek, animatorka študijske skupine etnologija

Kulturno društvo Kras je v sodelovanju s Kobilarno Lipica tudi letos organiziralo že   6. ex-tempore na temo Biseri Krasa in Kras, ki smo se ga udeležile tudi štiri članice Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale – študijski program slikarstvo. Slikovito kraško okolje, ki ga krasijo prepoznavni kamniti zidovi, prostrani pašniki in čudoviti lipicanci, je navdihnilo številne ustvarjalce in Slovenije in tujine.

V ustvarjalnem duhu smo se posvetile slikanju kraških posebnosti ter v svojih delih ujele skrivnostno lepoto Krasa – košček umetnosti narave, slikovite detajle, barve, svetlobo prostora ter lipicanca, ki vselej prijezdi na slikarsko polje.

Udeležba na ex-temporu ni bila zgolj umetniška izkušnja, temveč tudi priložnost za druženje in izmenjavo znanj ter inspiracij z drugimi ljubitelji umetnosti. Kulturni program je popestril pianist Izak Ban. Navdušil nas je tudi ogled Černigojeve razstave in strokovno vodenje po kobilarni Lipica, ki sta nam približala bogastvo, zgodovino in kulturno te čudovite pokrajine.

Naš obisk ex-tempora v Lipici je bil nepozaben dogodek, poln ustvarjalnega navdiha, in ponosa, saj so bila tudi naša dela izbrana za razstavo v hotelu Maestozo.

Razstavljale so: Joži Anžin, Milena Klemen, Nuša Lojen, Irena Osolnik

Zapisala: Milena Klemen
Foto: Joži Anžin

Spoštovani,

Veselimo se, da vas lahko povabimo k sodelovanju v našem pevskem zboru, namenjenem starejšim. Petje ni le prijetno in družabno, ampak tudi odlično vpliva na zdravje možganov. Raziskave so pokazale, da petje spodbuja mentalno zdravje, izboljšuje spomin ter krepi kognitivne sposobnosti.

Pridružite se nam in odkrijte številne koristi petja, kot so:

• Izboljšanje spomina: Petje lahko pomaga ohranjati spomin in duševno agilnost.

• Povečanje koncentracije: Redno petje spodbuja koncentracijo in duševno jasnost.

• Krepitev socialnih vezi: Skupno petje omogoča spoznavanje novih ljudi in ustvarjanje prijetnih družabnih trenutkov.

Vabimo vas, da se nam pridružite na naših rednih vajah, kjer bomo skupaj raziskovali čar petja in uživali v družbi.

Veselimo se vašega prihoda in skupnega prepevanja!

Pevski pozdrav!

Jasna Medved, zborovodkinja