Nič nas ne more ustaviti

…niti naliv s točo ne! Etnologinje smo se zbrale pri gradu Tuštanj in počakale, da je gospod Pirnat, lastnik, upravitelj gradu in naš vodič najprej pometel grajsko dvorišče toče in odmašil odtoke meteorne vode.

Grad Tuštanj (prvotno ime Tuffstein) je dobil ime po nemškem izrazu za kamnino lehnjak (Tuffstein). Prvi zapisi povedo, da naj bi dvorec gradili že leta 1490. Današnja podoba ima tipično renesančno kastelno pravokotno tlorisno zasnovo z značilnimi arkadnimi hodniki, ki oklepajo štirikotno dvorišče, in z vogalnimi stolpi. Lastniki so bili Lichtenbergi, leta 1800 pa je bil grad prodan Ignacu Schariji – Škarji. Grofica Maksimilijana se je zaljubila v vrtnarja Luko Pirnata. S poroko je grad tako leta 1854 prešel v last družine Pirnat in tako je še danes. Grad ima dve nadstropji. V zgornjem so na ogled bivalni prostori z originalno opremo. Gospod Pirnat, pravnuk Luke Pirnata, nas je vodil od sobe do sobe in nam pripovedoval grajske zgodbe. V prvi stoji klavir s kladivci, na katerega nam je gospod Pirnat za dobrodošlico zaigral krajšo melodijo. V vsaki sobi je drugačna, lepo okrašena lončena peč, vzidana omara s porcelanom, beneška ogledala, starinsko pohištvo, zelo stari portreti prvotnih lastnikov in mnogo drugega inventarja. Lastniki so v devetdesetih obnovili arkade, tudi nekatere čudovite parkete z vzorcem, narejenem iz orehovega in jesenovega lesa. V gradu hranijo nekaj zelo dragocenih knjig, npr. Valvasorjevo Topografijo Vojvodinje Kranjske. V gradu so lastniki zasnovali tudi apartma, dvorano za poroke in koncerte.

Pogovarjali smo se o vzdrževanju  te dragocene grajske dediščine, kar zahteva zelo veliko vlaganja. Dokler je grad kulturni spomenik lokalnega pomena, je teže priti do sredstev, zato si prizadevajo pridobiti status spomenika državnega pomena. Po vsem videnem si grad Tuštanj to zagotovo zasluži.

Na koncu smo pod dežniki stopili še v baročno grajsko kapelo, posvečeno »feminističnemu« svetniku Janezu Nepomuku, praškem nadškofu. Zaščitil je kraljico in kralju ni hotel povedati vsebino njene spovedi, zato so ga mučili in vrgli v reko Vltavo. Zgodbe iz življenja tega svetnika z vso simboliko je umetelno naslikal umetnik freskant Franc Jelovšek.

Manica Perdan Ocepek, animatorka pri študijski skupini etnologija