S povabilom ob zvenu citer pesmi »Stu ledi«, primorske ljudske pesmi, se je pričel enkraten glasbeni koncert, ki so ga poimenovali Vigred med strunami. Na zelo redkih prireditvah smo imeli možnost uživati ob poslušanju igranja na citre, oprekelj in kitaro, zato je bil ta koncert po sprostitvi vseh omejevalnih protikoronskih ukrepov prava glasbena poslastica in obenem tudi vznemirjenost, ki jo prinaša pomlad. Na odru so se združile tri glasbene skupine; citrarke in kitaristi Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, citrarska skupina Dominae ter skupina Citroprekelj iz Bele krajine. Vse tri skupine vodi citrarka prof. Damjana Praprotnik.

Koncert Vigred med strunami je potekal v soboto, 2. aprila 2022, v Kulturnem domu Radomlje.  Repertoar glasbene prireditve je bil pester; zvenele so strune, slišalo se je petje. S tem šopkom so nastopajoči obiskovalce koncerta z ljudsko pesmijo popeljali v čarobni svet glasbe po Sloveniji in zamejstvu. V uvodu je vse obiskovalce pozdravil predsednik Društva Lipa Domžale Marjan Ravnikar, ki je nastopajočim namenil nekaj besed vzpodbude in zahvale, obiskovalcem pa prijetno poslušanje in uživanje v glasbeni poslastici.

Koncert je v celoti pripravila prof. Damjana Praprotnik. Je vodja vseh včeraj nastopajočih skupin in od ideje naprej zaslužna za delo in razvoj prve in edine citrarsko oprekljarske skupine v Beli krajini. Prof. Damjana Praprotnik je na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu zaključila pedagoško in umetniško glasbeno smer na citrah, v Linzu pa pedagoški magisterij. Damjana je članica več ansamblov, med drugimi Citrarskega ansambla Klangmosaik Dunaj. Večinoma nastopa kot solistka, sodeluje pa tudi z različnimi zbori in priznanimi solisti. Poučuje v GŠ Jesenice, GŠ Ribnica, v Društvu Lipa Domžale ter še drugod po Gorenjski in seveda v Beli krajini. Kot gostujoča referentka deluje tudi na različnih seminarjih v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji.

Ob koncu se je predsednik Društva Lipa Domžale Marjan Ravnikar Damjani Praprotnik in njeni ekipi citrark ter kitaristom zahvalil in jim čestital za uspešno izvedbo koncerta. Prireditev je vodil Tadej Fink.

Koncert je potekal v soorganizaciji Društva Lipa Domžale, FS Dragatuš, JSKD OI Domžale, Krajevne skupnosti Volčji Potok in Arboretuma Volčji Potok.

Skupina Citroprekelj

Idejni začetki citranja in oprekljanja v Beli krajini sežejo v leto 2020, ko je FS Dragatuš predstavilo novo publikacijo Citre v Beli krajini, ki je nastala v sodelovanju z JSKD OI Črnomelj. Želja je bila raziskati, zapisati in objaviti podatke o citrah v domači pokrajini ter razbiti mite in klišejske poglede na tamkajšnjo glasbeno tradicijo. Že v začetku nastanka so se morali zaradi koronskih ukrepov učiti igranja na daljavo. Ker je bila med članicami prisotna zelo močna volja, so se po nekaj mesecih igranja na daljavo predstavili staršem in prijateljem, saj so v juniju 2021 nastopile na Jurjevanju. Uspešen zaključek prvega leta delovanja je bil kronan z dvema božičnima koncertoma v Dragatušu in Semiču ob Krakarjevih dnevih. Sedaj v skupini aktivno igra že petnajst članic, ki so si nadele ime Citroprekelj. Skupino ob podpori članic in njihovih družin ter FS Dragatuš in JSKD OI Črnomelj uspešno vodi citrarka prof. Damjana Praprotnik.

Citrarke in kitaristke Društva Lipa Domžale

V skupini citrark in kitaristov Društva Lipa Domžale je vključenih več skupin glasbenih krožkov. Na koncertu v Radomljah so se predstavili citrarski skupini Sončnice in Kresničke ter kitaristi skupine Tempo in Tesere. Svojih instrumentov se učijo od enega pa do šest let pod vodstvom mentorice prof. Damjane Praprotnik. S svojimi nastopi bogatijo jesen življenja varovancem v domovih za starejše, zaigrajo in zapojejo ob različnih praznovanjih, praznikih in proslavah. Izvajajo večinoma ljudsko glasbo, večkrat se jim pridružijo pevki Barbara Pavlič in Pia Kladnik ter Ženska Klapa Kamelije.

Citrarska skupina Dominae

Citrarsko skupino Dominae sestavlja devet članic, začetki pa segajo v leto 2017. Dominae so gospe, gospodinje in dame. Po drugi strani pa so igrive kakor priljubljena namizna igra, na katero spominja njihovo ime. Vsako sezono pripravijo božično novoletni koncert, v sklopu majskih koncertov so skupaj z Žensko Klapo Kamelije pripravile več koncertov, sodelujejo pa tudi z različnimi pevci. Skupino Dominae že nekaj časa spremlja tudi flavtistka in pevka Ana Benedik, ki je na včerajšnjem koncertu zaigrala in zapela nekaj pesmi ob spremljavi violončelistke Katarine Kozjek.

Ana Benedik

Ana Benedik je svojo glasbeno pot začela kot flavtistka, kasneje je nadaljevala z učenjem solo petja v GŠ Kranj in GŠ Zavoda sv. Stanislava. Sedaj študira petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Udeležuje se številnih tekmovanj in seminarjev ter nastopa v opernih produkcijah Akademije za glasbo in Glasbene matice Ljubljana.

Katarina Kozjek

Katarina Kozjek je po končanem šolanju na Konservatoriju za glasbo in balet v razredu Karmen Pečar Koritnik nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Igor Škerjancu in prof. Milošu Mlejniku, kjer je februarja 2019 zaključila magistrski študij. Kot solistka in komorna glasbenica redno nastopa v sodelovanju s slovenskimi glasbenimi festivali in cikli ter se udeležuje domačih in tujih tekmovanj. Je članica godalnega kvarteta Emona, Slovenskega glasbenega sekteta in Slovenskega komornega glasbenega gledališča, pogosto pa sodeluje tudi s profesionalnimi orkestri v Sloveniji in drugod po Evropi. Svoje znanje predaja mladim na Glasbeni šoli Kranj in Waldorfski glasbeni šoli.

Petar Mesić

Kot tretji gost pa je s skupino Dominae nastopil kitarist Petar Mesić, sicer član kitarske skupine Tempo Društva Lipa Domžale. Petra njegova kitara spremlja že od malih nog. Je član mednarodnega orkestra Ljubljana in učitelj GŠ Aritmija v Ljubljani.

Video s koncerta si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto: Miro Pivar; Video: Simona Pivar

"Naj vam pogled na njena dela pričara nasmeh na obraz, prikliče zanimive trenutke preteklosti in pohodi žalost v vaših očeh. Kot zvezda v temni noči in jutranji svit na spodbudi upanje  v nov, lepši in doživetij poln dan. Dan, ki bo le vaš, v katerem boste objeli svet, ki se vam bo ponujal in v divjem ritmu zaplesali z njim. Brez sramu, brez strahu, brez obžalovanja. Uživajte! Izkoristite dan! Ne bodite kot drugi, ne bodite kar niste. Žarite. Ljubite. Sanjajte. Bodite," je ob odprtju prve samostojne razstave Milene Klemen dejala njena hči Nina Klemen Blatnik, ki je tudi povezovala program.

V Kavarni Veronika v Kamniku je v četrtek, 31. marca 2022, potekalo odprtje razstave likovnih del Milene Klemen, ki svoje risanje in slikanje izpopolnjuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, Društva Lipa Domžale. Poleg številnih »sotrpink« iz društva, sta se odprtja razstave udeležila tudi predsednik Marjan Ravnikar in diplomirana slikarka Marija Mojca Vilar, pri kateri se Milena Klemen slušateljica Likovnega krožka tudi izpopolnjuje. V kulturnem programu sta nastopili kitaristki in pevki Društva Lipa Domžale Joži Anžin in Saša Šink. Nekaj pesmi pa je zapela ljudska pevka Mara Vilar, ki se je tudi udeležila odprtja razstave.

Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, je v kratkem nagovoru čestital slušateljici likovnega krožka Mileni Klemen za pogum, da se je odločila za samostojno prvo razstavo, na kateri je razstavila trinajst odličnih del in različnih tem. Z željo, da bi še vrsto let sodelovala in da bi se sedaj, ko je z to razstavo prebila led, še velikokrat srečala ne samo v društvu, ampak tudi na več samostojnih in tudi skupinskih razstavah. Ob koncu ji je podaril šopek.

V nadaljevanju je svoje mnenje ob razstavi  likovnih del Milene Klemen podala diplomirana slikarka Marija Mojca Vilar, ki je od slike do slike razčlenila pomen tako motiva kot tudi barv. Domiselna razstava trinajstih slik, ki krasijo stene Kavarne Veronika so razvrščene po krajinskih delih, šopkih in osebah. Milena Klemen se namreč predstavlja z deli, s katerimi nam želi omogočiti umik v varen objem narave. Na likovnih deli se zrcali sprehod po Arboretumu ob čudovitem jezeru, pričara nam lepoto cvetlic, ki nam s poganjanjem listov in lepoto cvetov kažejo, kaj je čudež in nam skozi svoje oči približa dela svetovno uveljavljenih slikarskih mojstrov »Drevo življenja« Gustava Klimta, »Šopek« Vincenta Van Goga in »Belokranjski ples« Matije Jame. "Njen ustvarjalni zamah in zamah slikarske poteze vedno znova kroji njeno ustvarjalno prostranstvo v njenih intenzivnih barvah, s katerimi nam želi polepšati življenje. Pokazati, da je smisel življenja v življenju samem ter da je le to neizmerno lepo. Samo dopustiti moramo, da to lepoto vidimo in jo sprejmemo. Si vzeti čas in se vanjo poglobiti. Se zavedati, da  edino brez sebe ne moremo živeti. Zato ne glejte v tla, v žalost, v obup. Poglejte v nov dan, tam je pot. Zastavite znova pogumno svoj korak," je dejala mentorica Marija Mojca Vilar, ki je obenem slušateljico pohvalila ob domiselni izbiri tem, ki jih je prelila na platno ter ji z željo še na nadaljnjo plodno sodelovanje, čestitala ob njeni prvi samostojni razstavi.

Milena Klemen se tako, kot je v vsaki družini, v vsakem poklicu in vsaki družbi izraža na način, ki je lasten le njej. Prav tako tudi v umetnosti. Slikarski talent ji je bil podan  v zibko s strani njenega dedka. Kot deklica je razvijala svoj talent v notranjem oblikovanju, ko je svojim staršem "kravžljala živčke" z dekoriranjem omar v svoji sobi. Nadaljevala je v oblikovni šoli, kjer je izdelala KIK vrečke, ki jih vsi poznajo, doma pa s svojimi deli razveseljevala družino za praznike in lepšala njihov vsakdan. Tako kot pravijo, da ni dobro zapečatiti hrbtne strani platna, ker potem ne more dihati, tako so v družini veseli, da Milena Klemen kljub pomanjkanju časa ni zatrla svoje umetniške žilice in pustila, da je  ves ta čas vztrajno tlela v njej. Z odhodom v pokoj pa se je ta iskrica razplamtela, Milena je začela cveteti, saj je kljub trem živahnim vnučkom končno našla čas, da se popolno posveti umetniškemu ustvarjanju. Svoje znanje risanja in slikanja izpopolnjuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Društva Lipa v Domžalah pod mentorstvom Duše Jesih. Ker pa se je slikanju in risanju predala s svojim srcem in ne le razumom, svoje znanje še dodatno izpopolnjuje pri diplomirani slikarki Mariji Mojci Vilar.

Ob koncu se je vsem nastopajočim z šopkom zahvalila tudi avtorica razstave z željo še na nadaljnje sodelovanje v takšnem duhu kot do sedaj.

Mileni Klemen želimo še veliko ustvarjalnega duha in prelite barve v zamisli, prenesene na slikarsko platno.

Video od odprtja razstave si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

»Otrokova prva ljubezen je mama. Brez nje ne bi mogel preživeti. Z njo ga vse življenje povezuje nevidna, a močna nit, ki se niti s smrtjo ne pretrga. "Ljubezenske" izjave, ki jih otrok daje svoji mami, so najbolj iskrene, saj izvirajo iz najglobljih kotičkov njegovega srca … Drage mame! Današnji virtualni koncert je namenjen Vam in želimo, da uživate v njem,« je dejala Mira Smrkolj na začetku virtualnega koncerta ob materinskem dnevu, ki so ga v četrtek, 24. 3. 2022, pripravile članice in člani Društva Lipa – Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Pripravili so čudovit kulturni program poln govorjene in pete besede, zvokov citer, kitar in orglic.

Materinski dan je neformalen praznik posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni, vendar so ta praznik najprej praznovali ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec, ko v Katoliški cerkvi obhajajo praznik Gospodovega oznanjenja.

V Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale so za materinski dan pripravili virtualni koncert, na katerem so nastopili članice in člani Društva Lipa Domžale in sicer: citrarke Kresničke in kitaristke Tesere pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik, članice literarne skupine: Lili Jaševec, Milojka Lunar, Janka Jerman, Mira Smrkolj, slušateljica angleškega jezika Stanka Sotlar in Duo s.p., ki ga sestavljata - citrar prof. Peter Napret in orgličar Silvo Girandon. Spremni program je pripravila in povezovala Mira Smrkolj.

Pisatelj Ivan Cankar je napisal: »Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči: večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala v njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar.«

Koncert za materinski dan, ki smo ga posneli v prostorih Društva Lipa Domžale, je potekal v sproščenem vzdušju ter veselju, da so se po dveh letih sprostili koronski ukrepi. Program se je začel z uvodnikom, ki ga je prebrala Mira Smrkolj – članica literarnega krožka Društva Lipa Domžale. Po uvodu so se izmenjavali v nastopih od igranja do povedne besede in spet nazaj na igranje.

Mati mora imeti tri pare oči … En par, ki vidi skozi zaprta vrata. Drug par na hrbtu … in seveda tiste oči pred seboj, ki gledajo otroka, ki počenja neumnosti, in ki odsevajo neizrečene besede: »Razumem te in ljubim.«

Iz pesniške zbirke Janeza Medveška, ljudskega ustvarjalca najžlahtnejše sorte, fotografa, slikarja, pesnika in pisatelja, je Mira Smrkolj prebrala pesem Mamin kruh.

Le kaj je v njem,
da je boljši
kot so drugi kruhi,
da vonj ima,
o, vonj omame!
Le kaj si zamesila vanj,
da je na mizi,
kot svetinja na oltarju,
da roka sama ponj poseže
In več, kot rabi,
vzame?
O, vem,
zakaj je boljši,
kakor drugi.
Zakaj je vonj preplavil hišo tja do duri,
v njem ni le kvas in sol, pa voda, moka,
LJUBEZEN vanj je vmesila
vem, mama –
tvoja roka!

Hvala ti, mami, za vso umazano posodo, ki si jo pomila, za vse mokro perilo, ki si ga dala sušit, za košare oblačil, ki si jih poškropila in zlikala, za trate, ki si jih pokosila in za strta srca, ki si jih popravila. Hvala za nešteto načinov, ko si pokazala, da nas imaš rada, ko si pokazala svojo modrost, svojo moč.

Mamina ljubezen je nedvomno najlepša stvar na svetu.

Vsem mamam čestitamo za njihov praznik! Radi vas imamo.

Drage mame! Hvala vam za vašo ljubezen in skrb. 

Virtualni koncert ob materinskem dnevu si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Popotovanje bomo začeli v furlanski prestolnici. Videm je simbolično, zgodovinsko in duhovno srce Furlanov. Sprehodili se bomo skozi njegovo središče in se naužili čudovitih arhitekturnih stvaritev pod grajskim gričem. Nadaljevali bomo v Humin in Pušjo vas - mesteci, ki ju je skoraj povsem uničil potres leta 1976. Ko je vse skupaj izgledalo nemogoče, so se odločili za detajlno obnovo in - uspeli.

Popoldanski del izleta pa bomo namenili odkrivanju skrivnostne Rezije. Visoko pod ostenjem Kanina bomo spoznavali verjetno najbolj nenavaden del slovenskega narodnostnega ozemlja. Rezija nas s svojim narečjem, pesmijo, plesi in starodavnimi obrtniškimi tradicijami vedno očara.

Prijavite se in pojdite z nami:

Cena: 50,00 EUR za člane Društva Lipa za druge udeležence 55,00 EUR.

V ceno je vključen avtobusni prevoz s cestninami, organizacija in celodnevno vodenje, vstopnine in tri hodni topli obrok s pijačo v Italiji.

Rezervacija prijave samo osebno, v času uradnih ur v pisarni Društva Lipa do 4.4.2022 oziroma do zasedbe prostih mest na avtobusu. Prijava bo potrjena ob plačilu cene izleta.

Vljudno vabljeni !

Program izleta pripravila: Anica Justinek in Andrej Bandelj

Predsednik Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Marjan Ravnikar