Kolobarjenje se nadaljuje in razstava ČIPKE PLEŠEJO, klekljarske skupine SLAMICE, Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje, je gostoljubje dobila v Krajevni knjižnici Daneta Zajca Moravče. Razstava bo na ogled do 5. septembra 2022, tako se je z vodstvom dogovorila njihova mentorica, Marija Rupert.
Moravče imajo bogato zgodovino, nekoč je bila tu meja med Oglejskim in Salzburškim patriarhatom, ki se je leta 1751 ukinil. Velik del slovenskega ozemlja je pripadal Oglejski nadškofiji. Predhodnica današnje knjižnice in še marsičesa drugega, je bila Moravška čitalnica (1871). Leta 1848, ki velja za pomlad narodov, so se prebudili tudi manjši evropski narodi, ki še niso imeli svoje države.
V naslednjih desetletjih nastanejo tudi na Slovenskem tabori, čitalnice in telovadna društva, ki so zbirala ljudstvo in dvigovala narodno zavest. Ljubljansko društvo Sokol je 13. avgusta 1871 organiziralo svoj zlet v Moravčah, ki se ga je udeležilo tudi mnogo domačinov. Navdušenje je bilo veliko, povorko so domačini obmetavali s cvetjem, moravška godba pa je igrala njim v čast. Kmalu po dogodku, so pod vodstvom dekana Janka Tomana ustanovili moravško čitalnico in podružnico Sokola. Ta se je obdržala do druge svetovne vojne, ko se njeni člani pridružijo odporu in Osvobodilni fronti.
Čitalnica v Moravčah je za branje pridobila kmečki živelj, ki ga je bilo takrat na Moravškem kar 93%. Glede na nepismenost prebivalstva, so bile čitalnice bolj bralnice oziroma poslušalnice kot knjižnice. Pripravljali so komične enodejanke in preprostejše gledališke zgodbe, pri glasbi pa petje ob spremljavi klavirja. Moravčani so bili navdušeni, da so vse to lahko poslušali in brali v domačem slovenskem jeziku. Ker za čitalniška dogajanja v Moravčah ni bilo posebnega prostora, so se dobivali v moravških gostilnah. Zahvaljujoč Sokolom in čitalnici je Moravška dolina usodne preizkušnje 20. stoletja pričakala z visoko slovensko zavestjo.
Krajevna knjižnica nosi ime po svojem rojaku DANETU ZAJCU (1929 - 2005), pesnik, dramatik in mladinski pisatelj, ki se je rodil 26. oktobra 1929 pri Moškonu v Zgornji Javoršici. Boleče je bil zaznamovan z izkušnjo II. svetovne vojne, saj so nacisti požgali njegovo domačijo, izgubil je očeta in dva brata. Po vojni se je večkrat znašel v nesoglasju z obstoječo oblastjo. Sodeloval je pri revijah Beseda, Mladinska revija, Revija 57, Naša sodobnost in Perspektive, kjer je bil urednik.
V obdobju 1991 - 1995 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev. Bil je član SAZU. Za svoje literarno delo je prejel več slovenskih in jugoslovanskih nagrad in priznanj, meda drugimi tudi Prešernovo nagrado (1981). Kot Fulbrigtov štipendist je živel v letih 1981/1982 v New Yorku. Njegovo delo je bilo opaženo tudi v tujini, saj je bil vabljen na nekatere najuglednejše mednarodne festivale poezije (London, Rotterdam, Toronto, Berlin itd.) Umrl je 20. oktobra 2005.
Kdorkoli se bo podal na potep po Moravški dolini, se bo vrnil obogaten s stoterimi zanimivostmi in bistrimi mislimi, prevetrenimi s čistim zrakom zelene narave.
VABLJENI!
Avtor: Mirjana Kavčič (Vir: Wikipedija); Foto: Mirjana Kavčič
V Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale, se že aktivno pripravljamo za prihajajoče novo študijsko leto in iščejo predavatelja za poučevanje študijskega krožka Etnologija.
