V spomin ljubiteljski slikarki, predvsem pa dobri prijateljici Zinki Brečko (1952 – 2022)

Objavljeno .

zinka brecko11. novembra 2022, smo slišali žalostno vest, da nas je zapustila naša dobra prijateljica in ljubiteljska slikarka članica Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale, Zinka Brečko.

Zinka se je med prvimi priključila slikarskemu krožku, ki ga je vodila dipl. slikarka Mojca Vilar. Med nami so se dolga leta tkale vezi, ki so ostale vse do današnjih dni. Ni res, da je odšla. Ujeta je v naših srcih z najlepšimi spomini in tu bo tudi ostala. Večkrat je morala udeležbo na slikarskih urah prekiniti zaradi zahrbtne bolezni, a na nas ni pozabila. Ostale smo v stiku vse do današnjih dni. Neizmerno jo bomo pogrešale, pogrešale njen optimizem, vedrino, srčnost in voljo do življenja. Bila je prava borka. Ja tudi naša režiserka je bila, za prenekatero zabavo ob jubilejih. Znala je povezovati prireditev s skrbno izbranimi besedami. Nazadnje smo jo občudovale ob Tatjanini razstavi, ko smo se skupaj veselili. Predvsem pa je rada slikala in ustvarjala.

Upam si trditi, da je takih, ki so si, tako kot jaz, želeli njene bližine in družbe, izjemno veliko. Razlog za to pa je bila ona sama zato, ker je bila takšna, kakršna je bila. Vsi, ki smo jo poznali, vemo, da je bil zabavna, strpna, razumevajoča, polna optimizma in volje do življenja, vedno pripravljena nesebično pomagati komurkoli, kjerkoli in kadarkoli. Njen prešerni smeh, tako nalezljiv, in njen mili glas sta napolnila vsak prostor, v katerem je zabavala zbrano družbo ali pa sta se razlegala daleč naokrog. Tudi njena dobronamerna navihanost in pripravljenost ušpičiti kakšno, recimo temu, neumnost, je pogosto prišla do izraza. Tudi ta bo, tako kot še toliko drugih njenih načrtov, ostala nedokončana in neuresničena. Težko se je sprijazniti s tem, da ni več njene vedrine, zanosa in veselja. Da nas njena družba ne bo več razveseljevala in bogatila, ostajajo zgolj spomini, polni, prijetni in bogati. A izguba je vedno boleča, slovo ljubljene osebe vedno prezgodnje. Kadar pa odide tak človek, kot je bila ona, ko zazeva ta ogromna praznina, ki jo je s svojo osebnostjo zapolnjevala, je bolečina še toliko večja.

Moramo biti hvaležne, da smo jo imele vsaj do zdaj, ker tak sonček kot je bila ona so redki in lahko smo veseli, da smo jo poznali, se z njo srečevali, z njo risali, se družili, živeli …. Do konca naših dni bo z nami in bo del nas.

NAJ ŽIVI SPOMIN NANJO IN NA VSE, KAR NAM JE BILA IN KAR NAM JE DALA!

**********************************************

SLIKAR

Slikaš s pepelom na platna spomina.
Sikaš z barvo potoka,
da bi dosegel globine tolmuna.
Slikaš nestrpna obzorja oči,
slikaš, slikaš –
in ni je vedrine
brez sence oblaka.

(Aladin Lanc)

Dolgoletne slikarske prijateljice z mentorico dipl. slikarko Marijo Mojco Vilar

zinka brecko 01

slikarske prijateljice

slikarske prijateljice 02

slikarske prijateljice 03

slikarske prijateljice 04

Domžalske Špelce in Jankoti v Državnem zboru

Objavljeno .

unicefove punčke iz cunjOd 22. do 25. novembra 2022, so se v Državni zbor Republike Slovenije na ogled postavile prelepe punčke iz cunj iz Unicefovega programa POSVOJI PUNČKO - REŠI OTROKA.

Vsa ta razstavljena, pisana druščina je delo pridnih, neumornih rok Unicefovih prostovoljk iz cele Slovenije. Med njimi smo tudi Lipovke. V sedemnajstih letih delovanja smo izdelale skoraj 5000 domžalskih Špelc in Jankotov. Donacija 20,- evrov krije strošek cepiva proti šestim nalezljivim otroškim boleznim za enega afriškega otroka.

Odprtja razstave so se udeležili: predsednica DZ,  mag. Urška Klakočar Zupančič, pravosodna ministrica, Dominika Švarc Pipan in še nekateri poslanci.

V pozdravnem nagovoru je izvršni direktor UNICEF Slovenija, Tomaž Bergoč poudaril, kako pomembna je ta humanitarna akcija, ki se je pred dvajsetimi leti začela, po italijanskem vzoru in je v Sloveniji s pomočjo prostovoljk in donatorjev rešila preko 20.700 otroških življenj iz nerazvitih dežel sveta.

Tokrat so svoj prispevek, tridesetih punčk iz cunj, dodale tudi obsojenke in pripornice iškega zapora.

Lipine prostovoljke vas vabimo k posvojitvi punčk iz cunj vsak petek, od 9. - 11. ure, v prostorih društva LIPA Domžale, Ljubljanska 58.

Avtor: Mirjana Kavčič; Foto: Metka Paternoster

 

IMG 7cd512d910b007654d7b1ef49197950c V

IMG c986466a7543c00781813c6694e8b857 V

IMG 2816410e235e5cc166fb33dd45edf1e5 V

IMG e15c9b1f41c10688a7101dbb5830d07f V

IMG 7f7bcc938bebcb92bb5d97f2f58c77f1 V

IMG 19318b52b58c7ed35de8ed35c0644a15 V

20221122 084439

20221122 085456

20221122 085519

20221122 085532

 

Konji, ta čudovita bitja

Objavljeno .

20221115 103246Naše učilnice so kar naprej zasedene s predčasnimi volitvami, zato smo etnologinje danes izbrale ogled razstave v Slovenskem etnografskem muzeju z naslovom Sveti konji - nebesni jezdeci. Predstavili so bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev in njihovih hibridnih različic, med katerimi sta v ospredju Pegaz in samorog. Vidimo lahko izvirni rog samoroga. Simbolna vloga konjev se povezuje tudi s konjeniško opremo, na kateri lahko najdemo simbolne elemente zaščitne magične moči.

»Konje in jezdece varujejo božanstva, med njimi prednjačita grški bog Pozejdon in keltsko-rimska boginja Epona, Na razstavi so prikazani krščanski svetniki, ki jih povezujemo s konji, izpostavljen je praznik štefanovo z znamenitimi votivnimi konjički. Darovanje votivov v obliki konjičkov sega daleč v prazgodovino zato je še posebej zanimiv prikaz izjemnih primerkov keramičnih kipcev konjev z jezdeci, ki so jih za obredne namene uporabljali pred skoraj 2500 leti. Z izbranimi umetniškimi mojstrovinami je predstavljen tudi simbolni pomen konjev in jezdecev v Afriki in Aziji.« (http://www.etno-muzej.si/sl/razstave/sveti-konji-nebesni-jezdeci).

Sončni, tudi lunin, voz vlečejo konji, da lahko potuje po nebesnem svodu. Tako konji v misterijih in obredih postanejo simbol svetlobe in luč spoznanja. Neminljivi beli konj pa skupaj z Veliko boginjo v starodavnih mitih pomeni ciklično kroženje in tako obvladuje neskončne dimenzije časa in prostora…

Etnologinje toplo priporočamo ogled razstave.

Manica Perdan Ocepek, animatorka

 

20221115 103744

20221115 104122

20221115 104251

20221115 104722

20221115 104737

20221115 104411

Wikipedia Trundholmska sončna kočija

Jesen je čas za pravljice

Objavljeno .

20221114 104940

 

Dan je čedalje krajši, listje se vrtinči po cestah, pločnikih in parkih…ko dežuje, ali pa mrzlo zapiha, se raje stiskamo v toplih kotičkih. Take nam ponuja tudi Knjižnica Domžale, kjer naša sošolka pri etnologiji Sanda Volk vsako leto izdela junake kakšne nove pravljice. Letos je izbrala zgodbo Svetlane Makarovič Korenčkov palček in po ilustracijah Maje Kastelic s šivanko, z živio pisanim blagom in z veliko volje in potrpljenja vdihnila lutkam življenje, da pripovedujejo igrivo zgodbo. Poleg oranžnega palčka je zelo zanimiva kača - nestrupena belouška, ki si domišlja, da lahko straši otroke in palčke. Sodelujejo pa tudi miške, nedvomno ljubiteljice korenja …

Babice in dedki, mame in očetje, pripeljite svoje vnuke, otroke. Sposodite si knjigo, sedite pred risbe in lutke, izbezajte otroke iz navideznega sveta telefonov in tablic v pravljični svet fantazije, ki edina spodbuja ustvarjalnost in lahkotnost učenja.

Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije

 

 

20221114 104857

20221114 104946

20221114 105408

V tretjem življenjskem obdobju nas bogatijo druženje, ustvarjalnost in učenje

Objavljeno .

DSC00069V organizaciji Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale ter Knjižnice Domžale, je v sredo, 16. novembra 2022, v počastitev pomembnega jubileja, 25-letnice delovanja Društva Lipa Domžale, potekala okrogla miza na temo “Aktivno preživljanje prostega časa v tretjem življenjskem obdobju.” Pripravili so tudi bogato razstavo.

Okrogle mize so se udeležili zanimivi gostje: Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, Alijana Šantej, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, Andrej Jus, predsednik Čebelarskega društva Domžale, Manica Perdan Ocepek, animatorka študijskega krožka. Okroglo mizo je vodila moderatorka Vera Vojska. Sodelovali so tudi mentorji in slušatelji nekaterih študijskih krožkov.

Udeleženci okrogle mize so predstavili svoje izkušnje in odgovorili na vprašanja, kako lahko v tretjem življenjskem obdobju starostniki dopolnjujemo svoje znanje, širimo obzorja, se posvečamo konjičkom, za katere prej ni bilo časa, hodimo na izlete, potujemo, ustvarjamo in uživamo v družbi podobno mislečih ljudi, ki hočejo še kaj od življenja.

Za razvedrilo so z glasbo poskrbeli citrarke Kresničke in kitaristi Tesere pod vodstvom mentorice prof. Damjane Praprotnik.

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je danes največja mreža za izobraževanju odraslih v Sloveniji. S svojim obstojem in delovanjem ustvarja številne možnosti za izobraževanje, učenje in druženje starejših. Namenjena je vsem, ki si želite biti v stiku s spreminjajočim se svetom; vsem, ki se želite učiti, česar ste si zmeraj želeli ali kar potrebujete; vsem, ki želite spoznati nove ljudi, kovati nove načrte in uporabljati svoje znanje.

O uspešnosti Društva Lipa Domžale je spregovoril predsednik Marjan Ravnikar, ki je na kratko orisal 25 letnico delovanja Društva Lipa Domžale, predvsem pa je spregovoril o sedanjosti in doseženih uspehih na različnih področjih. Osredotočil se je tudi na čas, ko je vodil društvo in so veliko postorili, ter nadgradili delovanje in povečali število študijskih krožkov. Spregovoril je tudi o razstavi, ki je postavljena v prostorih Knjižnice Domžale in prikazuje bogato delovanje Društva Lipa Domžale.

DSC00066 01

V nadaljevanju je nekaj besed spregovorila Alijana Šantelj – predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana. Orisala je pot, kako se je pri njih začelo že davnega leta 1983, ko so bili še v zametkih, saj so uradno začeli delovati leta 1987. Na kratko je orisala prehojeno pot Univerze in kako je danes. V njihovih študijskih krožkih je največ sodelujočih v umetnostnem programu. Načrtujejo veliko projektov, vendar so omejeni s sredstvi, kajti iz proračuna dobi univerza 3.000 evrov, kakor tudi vseh petinpetdeset po Sloveniji. Financirajo se tako kot druge univerze s članarinami, nekaj pa primaknejo občine in krajevne skupnosti.

DSC00089 01

V nadaljevanju je Andrej Jus, predsednik Čebelarskega društva Domžale na kratko povedal nekaj besed o društvu, o čebelarjih in medsebojnem sodelovanju. Poudaril pa je tudi priložnosti za sodelovanje z Društvom Lipa Domžale. Dve uspešni sodelovanji sta že za njimi, saj se skupaj podali po domžalski čebelarski poti, pred kratkim pa so v Apiterapevtskem centru odprli razstavo Društva Lipa Domžale, kjer so mesec dni razstavljale likovnice in kleklarice, imeli pa so tudi prikaz in predavanje o apiterapiji. Želijo si še več sodelovanja. Načrtujejo tudi ogled Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik in še več pohodov po čebelarski učni poti ter seveda, da bi morda pridobili kašnega novega čebelarja iz njihovih vrst.

DSC00115

Manica Perdan Ocepek, animatorka študijskega krožka etnologije, pa je opisala, kako, zakaj in kdaj je sprejela odločitev za vpis v Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Nekaj besed je namenila o vlogi mentorja, animatorjev in vodstva Lipe. Kako bi morda študij na tem področju še izboljšali. K večji povezanosti med slušatelji in mentorji pa zanesljivo pomagajo tudi praznovanja rojstnih dni.

Video posnetek z okrogle mize si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

DSC00069

DSC00067

DSC00053

DSC00077

DSC00032 01

DSC00042

DSC00043 01