»Vse od izdaje monografije o domžalskem, slovenskem in svetovno znanem pianistu ter glasbenem pedagogu Aciju Bertonclju je živela zamisel, da se temu velikemu mojstru črno-belih tipk za njegov umetniški prispevek tudi v njegovem rojstnem kraju poklonimo s postavitvijo obeležja,« je dejala direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ob vodenem ogledu in pogovoru ob mozaiku – spominskemu obeležju Aciju Bertonclju, velikemu pianistu.

V četrtek, 13. maja 2021, so se pred spominskim obeležjem – mozaiku Acija Bertonclja pod vodstvom mentorja Aljaža Vidrajza, mojstra italijanskega mozaika, zbrali slušatelji krožka izdelave mozaika Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Slušateljem in mentorju so se pred spominskim obeležjem pridružili še Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale ter Jurij Smole, akademski kipar. Slušatelji so iz »prve roke« izvedeli o željah, načrtovanju in postavitvi spominskega obeležja – mozaika na pročelju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.

Najprej je vse navzoče pozdravil Marjan Ravnikar ter povedal nekaj besed o krožku in slušateljih, ki se učijo izdelave mozaikov, nato pa je Cveta Zalokar povedala nekaj besed o razmišljanju in želji po obeležju velikemu pianistu Aciju Bertonclju, na nečesa trajnega, kar bo Domžalce spominjalo na njegovo delo in življenje med nami, ki se je izteklo septembra 2002. Na omenjeno pobudo Kulturnega doma Franca Bernika Domžale so se odzvali na Občini Domžale in ustanovili komisijo za postavitev obeležja, ki jo je vodila Andreja Jarc Pogačnik – v njej pa so bili poleg njegove žene Maje Klinar tudi številni ugledni domžalski kulturniki. Komisija je delo v decembru 2020 uspešno pripeljala do cilja.

Komisija je dolgo časa iskala rešitev glede prostora, kjer bi bilo obeležje postavljeno. Ob sicer skromnih in omejenih možnostih glede lokacije, je bila na koncu sprejeta rešitev, da bo to ena od zanimivih manjših sten na pročelju dvoriščne strani stavbe domžalskega kulturnega doma. Pri tem jih je vodila misel, da je to prostor, ki je v tem trenutku v središču domžalskega kulturnega dogajanja, pa tudi kraj, mimo katerega vsak dan znova v hram glasbene učenosti zahajajo mladi glasbeniki, ki jim je lahko pianist Aci Bertoncelj pomemben vzor in zgled. Prav tako se je komisija tudi odločila, da bo k sodelovanju z anonimnim natečajem povabila domžalske kiparske ustvarjalce, saj le-ti ne dobivajo ravno pogosto možnosti ustvarjanja v svojem domačem okolju.

Jurij Smole, akademski kipar ter Aljaž Vidrajz, mojster Italijanskega mozaika, sta v nadaljevanju razložila ves potek načrtovanja in izdelave mozaika – spominskega obeležja, saj jih je čas zaradi dolgoletnega dela komisije močno priganjal. Ob številnih ovirah in zastojih zaradi korone in postopkov, se je po malo več kot v letu dni ideja udejanjila in materializirala. Tako lahko v teh dneh mimoidoči, ki jih pot zanese na dvorišče Kulturnega doma Franca Bernika, že postojijo ob prečudovitem mozaiku na pročelju in se poglobijo v njegovo izpovedno moč in bleščečo energijo, ki jo odseva. Prav tako si lahko na spletni strani kulturnega doma pogledajo kratek, a zanimiv filmček, ki so ga posneli v petek, 12. decembra, ko je potekalo postavljanje in umeščanje mozaika.

In avtorstvo? Zasnova mozaika je delo domačega kiparja Jurija Smoleta, pri njegovi izdelavi pa je sodeloval mozaicist Aljaž Vidrajz, ki ga od lanske jeseni poznajo kot mentorja tudi v Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale. O tem, kako je nastajalo obeležje in kakšno je njegovo sporočilo, so navzoči izvedeli iz prve roke od avtorja Jurija Smoleta, akademskega kiparja. Ker je bila v času razpisa pomlad in so bili vzhičeni od gladkega prehoda skozi prvi val Covida-19, polni energije in načrtov, sta se oba Jurijeva predloga dobro odrezala in eden je bil izbran za realizacijo. Z nekaj sugestijami komisije, zlasti glasbenika, skladatelja in Acijevega prijatelja Tomaža Habeta so se dogovorili za končno verzijo. Žal je potem spet kar dolgo trajalo, da so uredili papirje in delati je začel razmeroma pozno, v globoko lansko jesen. To je v kombinaciji z drugim valom Covida-19 in številnimi zaporami zaradi njega, delo močno zakompliciralo. Predvsem pri nabavi ključnega materiala téser (smaltov) iz muranskega stekla, ki se ga dobi samo na Muranu ali v Spilimbergu. Zaprta meja, otežena komunikacija z Italijani in cel kup preprek je že nakazovalo na katastrofo, ko se je Jurij Smole spomnil na kolega mozaicista Aljaža Vidrajza. Torej se lahko zahvalijo tudi hipnemu preblisku … In se je odprlo.

Zelo hitro sta bila domenjena in Aljaž je bliskovito organiziral smalte v ploščah. S povečavo načrta sta umetnika dobila osnovo za rezanje in lomljenje plošč in sestavljanje barvnih polj. Delo je bilo zelo intenzivno in Aljaž se ga je lotil z vso resnostjo. Kako pa je potekalo nameščanje, seveda je problem in tudi izziv, kako tako velik mozaik (175 cm x 175 cm) spraviti v vertikalo ter ga na primeren način položiti in namestiti na steno. Strojnik v Juriju Smoletu je rešil zagato in izdelal je okvir ter nasadilna sidra iz nerjavečega jekla, ki jih je bilo treba z veliko natančnostjo umestiti na zid. Klasična orodja, kot svinčnica, libela in šestilo pa so končno spet pridobili na pomenu. Plošče s položenimi smalti in malimi presenečenji v detajlih sta umetnika potem s posebno malto pritrdila na nosilec in napravila še posebni dvižni ušesi, ki sta se zataknili v ogrodje. Tisto noč pred končnim dvigom, ki ga je zelo profesionalno opravil g. Klopčič s Prevoj, je Jurij Smole bolj malo spal. Tako je moral sredi noči še enkrat preveriti, če bo težišče res v pravi legi glede na vpetje.

»Dvig in montaža sta šla gladko. Pomoč Metoda, Jerneja in Mihe je bila odlična, za dobro voljo je poskrbela Vera Vojska, ki je vsa navdušena nad mozaikom posnela nekaj odličnih fotografij in Jernej, ki je posnel filmček o postavljanju. In seveda Cveta, ki nas je z ogrevanjem pripravila na odločilno potezo. Tako. Mozaik stoji. In še namig za vse, ki se boste ustavljali ob njem. Tona A in B ob pavzi sta inicialki umetnikovega imena (A-ci, B-ertoncelj), ki bosta še dolgo zvenela okoli zlate tišine«, je ob koncu ogleda dejal Jurij Smole.

Več si lahko ogledate v videu na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Predstavniki Stičišča nevladnih organizacij (NVO) Osrednjeslovenske regije – Stičišče Središče in Zavoda Nefiks so v četrtek, 13. maja 2021, obiskali nekaj točk v domžalski občini. V teh dneh namreč gostijo prostovoljca iz Španije, kateremu so razkazali in predstavili delovanje nekaterih nevladnih organizacij, med drugim tudi Društvo Lipa, Univerzo za tretje življenjsko obdobje Domžale.

V Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale jih je sprejel predsednik Marjan Ravnikar, ki je tudi sam član Nefiksa. Ana Gregorič iz Stičišča Središča, podporne organizacije za društva in zavode, je povedala nekaj besed o obisku španskega prostovoljca. Alberto Arcas Nevado iz Malage iz Španije je prostovoljec pri zavodu Nefiks, zanima pa ga delovanje organizacij po svetu, med drugim tudi v Sloveniji, kjer se je ponudil kot prostovoljec pri zavodu Nefiks. Z njima je bila še Urška Marzidovšek.

Marjan Ravnikar je goste sprejel s pozdravnim krajšim nagovorom, zatem pa vse povabil v notranje prostore Društva Lipa Domžale, kjer je ravno potekal krožek izdelovanja mozaika. Mentor krožka Aljaž Vidrajz, mojster Italijanskega mozaika, je gostom povedal nekaj besed o izdelovanju mozaikov, vsi pa so si v živo ogledali izdelavo mozaika slušateljev krožka. Marjan Ravnikar je gostom predstavil tudi izdelovanje in poslanstvo Unicefovih punčk, kjer s prodajo rešujejo revne otroke.

Po ogledu je Marjan Ravnikar goste povabil še na ogled mozaika Aciju Bertonclju, ki je postavljen na steni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, katerega je po predlogi akademskega kiparja Jurija Smoleta naredil Aljaž Vidrajz.  Obisk je bil za španskega prostovoljca lepo presenečenje, saj je videl kar aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo v društvu Lipa Domžale.

Video posnetek si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Vsako spreminjanje zahteva določen napor, ki se ga že po naravi ljudje izogibamo. Iz cone udobja nas je situacija novega koronavirusa vrgla v novo realnost. Učeči odrasli v skupini citer in kitar Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale pri tem nismo bili izjeme. Ko se je v marcu 2020 javno življenje ustavilo, je bilo negotovosti in vprašanj, kako naprej, izredno veliko.

Na srečo, nas je naša prizadevna in neumorna učiteljica prof. Damjana Praprotnik, postavila pred dejstvo, da si ne smemo dovoliti podreditve prevladujočemu virusu, ki bi za marsikoga posledično pomenilo morebitno prenehanje napredovanja v učenju in vadbi instrumenta. Odločila se je, da enako, kot poteka šolanje na daljavo za učence, dijake in študente, lahko nadaljujemo učenje inštrumenta tudi mi, starejši. Čeprav se starejši učimo drugače, morda počasneje, a vendarle vztrajno in z veliko motivacije.

Poslala nam je link za on-line komuniciranje in bilo nam je jasno, da z učenjem in skupnimi vajami nadaljujemo v e-obliki. Začetne tehnične težave s povezavo na zvezi, ki jih sprva ni bilo prav malo, so se sčasoma s podukom in spodbudami naše Damjane razblinile. Izobraževanje na daljavo je steklo. Bilo pa je seveda potrebno veliko strpnosti, da smo se naučili poslušati v istem trenutku samo enega izmed nas ali učiteljico, ne da bi vmes še brenkali in motili druge.

Učiteljica Damjana je pripravila posnetke z opisom tehničnih napotkov izvajanja skladb na instrumentu in nam povezave posredovala po e-pošti, da smo ob posnetkih lahko vadili doma še sami. Prav tako nam je vedno znova pošiljala note novih skladb. Vse to nas je še spodbujalo in priganjalo, da smo iz tedna v teden vse bolj odgovorno in vztrajno vadili ter osvajali vedno nova znanja v tehniki igranja.

Čas koronavirusa in lockdowna, kot so ga poimenovali mediji, je bil za člane inštrumentalnih skupin Društva Lipa Domžale priložnost, da smo se posvetili napredovanju v učenju tistih tehnik igranja, za katere nam je sicer vedno zmanjkovalo časa. Utrdili smo branje not v obeh ključih, vadili koordinacijo obeh rok, spoznavali čare in pasti teoretičnega dela igranja ter s posnetki sodelovali na dveh virtualnih koncertih. To, nenavadno šolsko/študijsko leto, ki se počasi izteka, po zaslugi naše Damjane Praprotnik in podpore vodstva Društva Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, kljub vsemu ocenjujemo kot izjemno uspešno. Verjamemo pa, da bomo v prihodnjem šolskem letu imeli priložnost, da vse naučeno pokažemo na nastopih neposredno pred občinstvom.

Anica Justinek, za inštrumentalne skupine, Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale

Turistično društvo Jarše – Rodica je pripravilo enkratno razstavo zdravilnih zelišč in starih čajnikov, ki so razstavljeni na šestih velikih mizah v dvorani Kulturnega doma Groblje. Razstavo zelišč in starih čajnikov pa zaokroža veliko število avtorskih likovnih del Joži Anžin, likovnice, ki deluje v skupini likovnikov Društva Lipa Domžale, Univerze za tretje življenjsko obdobje, pod mentorstvom dipl. slikarke Marije Mojce Vilar. Joži pa je obenem tudi članica Turističnega društva Jarše – Rodica.

Ob odprtju razstave, ki je potekala v torek, 10. maja 2021, je Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale dejal, da so se priključili razstavi z likovnimi deli njihove članice Joži Anžin na pobudo Turističnega društva Jarše – Rodica, s katerim njihovo društvo zelo dobro sodeluje.

Metka Klemenc, zeliščarica Turističnega društva Jarše – Rodica, ki razstavlja zelišča in stare čajnike je skupaj z Metko Zupanek, ki je bila dolgoletna predsednica Društva Lipa namreč soustanoviteljica tega društva, ki je z delom pričelo spomladi 1997. Delo predsednika po Metki Zupanek nadaljuje Marjan Ravnikar. Metka Klemenc je po dveh začetnih letih pri Društvu Lipa Domžale šla na svojo pot zeliščarstva in zbiranja starih čajnikov, ki se jih je v teh letih nabralo lepo število. Znanje nabiranja zelišč, njihovo sušenje in uporabo pa je Metka Klemenc posredovala lepemu številu tečajnic in tečajnikom, ki so v teh letih »šli skozi njene roke«. Predsednik Marjan Ravnikar je povabil nove tečajnike in tečajnice v »šolo«, ki se bo namesto v drugi polovici oktobra v jesenskem delu začela že v začetku septembra. Poleg velikega števila krožkov, ki jih obiskuje veliko število tečajnic in tečajnikov imajo tudi krožek zeliščarstva.

Na razstavi si obiskovalci lahko ogledajo veliko število svežih zdravilnih zelišč, ki rastejo v emajliranih loncih ter veliko število posušenih zelišč, ki zdravijo različne bolezni. Zelišča pa so shranjena v velikih steklenih kozarcih. Še vedno velja, da za vsako bolezen rožica raste. Med posušenimi in svežimi zdravilnimi zelišči pa se na mizah bohoti veliko število starih čajnikov, ki se uporabljajo za pripravo čajev. Ob vodenem ogledu, ki smo ga za naš portal posneli, je Metka Klemenc, članica Turističnega društva Jarše – Rodica, predstavila razstavljena zelišča, izdala pa je tudi marsikatero koristno besedo, kako nabirati, sušiti, hraniti in pripraviti različne vrste zelišč ter kako jih postreči. Zeliščarica Metka je tudi razkrila, da so vsi razstavljeni čajniki iz njene zbirke, ki jo je zbirala in jo še dopolnjuje z najdenimi čajniki, ki jih ponujajo na sejmih starin in starinarnicah, veliko pa jih dobi tudi na tovrstnih razstavah po domovini.

Po njenih besedah je narava večni vir življenja. Ko je človek iz davnine iskal hrano za golo preživetje, je bil vedno tesno v stiku z naravo. Spoznaval je koristne rastline in se z njimi hranil. Pri svojih boleznih je preizkušal zeli, spoznaval njihovo moč in delovanje. S tem si je lajšal tegobe in tako je še danes, kajti zdravljenje z zdravilnimi rastlinami ostaja večno. Zeliščarica Metka je razkrila tudi, kje najpogosteje zelišča rastejo, katere dele rastline nabiramo in kdaj, učinkovine, ki jih vsebujejo posamezni deli in pri katerih težavah nam koristijo. Kdaj in kako lahko rastlino uživamo in si iz nje pripravimo čaj. Kako si iz nje pripravimo različne obloge, obkladke, kopeli in še kaj drugega. Kako lahko zelišče uporabimo v kulinariki, pa tudi za pripravo kozmetike, zelišča za pripravo likerjev, tinktur, mazil in še več. Metka je še dejala, da posebno poglavje namenja pripravi čajnih mešanic, s katerimi boste lajšali različne bolezni in izboljšali počutje vas in vaših najdražjih. Način priprave zelišč pa Metka pripravlja s poparkom, prevretkom ali prelivkom. Ob koncu ogleda je Metka povabila, da obiščete razstavo v čim večjem številu, seveda po priporočilih NIJZ.

Na prejšnji razstavi je Metka Klemenc sama izdelala velike slike z zdravilnimi zelišči in opisala postopke dela z njimi, letos pa je z dogovorom med Turističnim društvom Jarše – Rodica ter Društvom Lipa Domžale, svoja likovna dela na ogled postavila članica Likovnega krožka Društva Lipa Domžale Joži Anžin, ki deluje pod mentorstvom slikarke Marije Mojce Vilar. Joži Anžin, ki je tudi članica Turističnega društva Jarše – Rodica, je za naš portal ob vodenem ogledu likovnih del dejala, da je Domžalčanka. Vse življenje je rada risala, saj se je že kot mlado dekle priključila Likovnemu društvu Petra Lobode Domžale, delovala pa je pod mentorstvom akademskega slikarja Danijela Fuggerja.

Po poroki so prišli otroci in tako je barvo in čopiče za nekaj časa »obesila na klin«, vseskozi pa je v njej tlela želja po likovnem ustvarjanju. Ko je svojo poklicno pot zaključila leta 2006, se je še isto leto pridružila Društvu Lipa Domžale. Pri mentorici dipl. slikarki Mariji Mojci Vilar je spoznala nove razsežnosti likovne umetnosti. Z veliko delovno vnemo se učijo risanja in slikanja mnogih različnih slikarskih tehnik. Joži najraje slika po fotografijah, kjer posneto fotografijo prenese na platno ali papir. Njene tehnike so akril in olje na platnu, rada pa ima tudi akvarel. Je bolj realistična slikarka, rada pa se spogleduje tudi z abstrakcijo.

Na razstavi v dvorani Kulturnega doma Groblje ima razstavljena različna likovna dela, veliko je pokrajin, dreves, hribov, posameznih skritih kotičkov naše lepe domovine in predvsem občine Domžale, drevoreda v Grobljah, kozolcev, konj in portretov njenega moža in staršev. Veliko likovnih del se je nabralo v intenzivnih petnajstih letih ustvarjanja. Kot je Joži ob koncu vodenega ogleda povedala, to niso dela akademsko izobražene slikarke, ampak ljubiteljice slikarstva, ki je v teh čudovitih trenutkih likovnega sveta našla svoj in naš skupen svet. Joži je tudi članica Turističnega društva Jarše – Rodica, zato se društvu ob tej priliki iskreno zahvaljuje za omogočeno razstavo, še posebej predsedniku Stanetu Cotmanu in zeliščarici Metki Klemenc, da so jo povabili k sodelovanju.

Razstava bo odprta do 16. maja 2021, od 14. do 18. ure v Kulturnem domu Groblje na Rodici v Domžalah. Vabljeni!

Odprtje razstave si lahko ogledate v videu na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar