Zbrali smo se v Domžalah na glavni avtobusni postaji. Že ob čakanju na avtobus je bilo čutiti pozitivno energijo, kljub oblačnemu vremenu. Na avtobusu nas je pozdravil predsednik Lipe Marjan Ravnikar. Anica Justinek, ki je pripravila program izleta nas je seznanila z potekom ogledov. V tem času smo prispeli do Polzele, prva jutranja kava v prijetnem gostišču Cizelj.

V Polzeli je potrebno omeniti cerkev sv. Marjete iz leta 1255. Zgradba je v osnovi romanska z gotskim zvonikom. Tik ob cerkvi stoji spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Ura nas je opomnila, da nas čaka naša lokalna vodička Manica na gradu Komenda. Polzela in njena okolica je bila že zgodaj poseljena. Mark Avrelij je v času boja med Rimljani in Germani na prostoru današnje Ločice ob Savinji zgradil mogočen obrambni tabor II. italske legije.

Na vzpetini v Polzeli stoji grad Komenda. V lasti Malteškega viteškega reda je bil od 13. do 18. stoletja . Malteški vitezi so imeli pomemben vpliv na življenje ljudi na tem območju. Komenda pomeni upravno enoto reda. V Sloveniji sta bili še dve postojanki, komendi. Komenda Melje pri Mariboru in Komenda pri Kamniku. V 16. Stoletju je bila med temi tremi komenda na Polzeli najmočnejša. Grad je skozi stoletja doživljal različno usodo. V njem je živel tudi eden izmed stricev Franceta Prešerna, ki ga je tudi večkrat obiskoval. V letu 2011 se je končala prenova gradu Komenda.

Lokalna vodička nas je popeljala po gradu, kjer smo si ogledali gotsko sobo, vinsko klet, razstavo eksponatov Malteškega viteškega reda. Ogled filma. Najstarejšo horizontalno sušilnico hmelja v Sloveniji. V gradu domuje knjižnica in soba pesnice in pisateljice Neže Maurer. Omeniti je potrebno razstavo slikarke Darinke Pavletič Lorenčak.

V sobici Neže Maurer so razstavljeni osebni predmeti. Omenim naj znamenito punčko iz polzelske koruze, ki jo je kot svojo igračo opisala Neža Maurer.

Po končanem ogledu gradu Komenda smo odšli do Cajhnovega kozolca, ki nas je presenetil s starimi kmečkimi orodji. Vodička nam je pokazala nekaj orodij, ki so značilni za ta okoliš.

Dež in čas nas je priganjal. Ustavili smo se pri muzeju starih traktorjev, kjer smo iskali svoje letnike …

Sledi sprehod pod dežniki skozi znameniti Park pri graščini Šenek z mogočnimi drevesi.

Nadaljujemo proti Gori Oljki, kjer stoji cerkev sv. Križa.iz 13. Stol. Kot »Krišna gora«. Cerkev ima burno zgodovino. Osnovan arhitektura cerkve se nikoli ni spreminjala je pa bilo vanjo z leti dodane nekaj opreme. Pod cerkvijo so zgradili tudi podzemno svetišče z Božjim grobom.

Sledilo je kosilo v Planinskem domu, kako je prijalo gretje ob zakurjenem kaminu in odlični hrani.

Čakal nas je še obisk rojstne vasi in hiše Neže Maurer v naselju Kopank v Podvinu pri Polzeli, častne občanke Občine Polzela in Slovenke leta 2008. O njej bi lahko napisali še mnogo stvari a naj ostane pri tem. Bolj zanimivo, če vzamemo njena dela in se potopimo vanje.

(Moja mama mu je dejala, kaj mi vse to pripoveduje, saj nič ne razume.«Boš že videla«, ji je odvrnil.) Neža Maurer, ko je poslušala starega ata, bil je zelo moder mož. Danes pa mi beremo in poslušamo Nežo Maurer.

Zapisala: Majda Šraj

Novo šolsko leto nam je prineslo tudi veliko novega: poslavlja se naša mentorica dr. Ana Vrtovec Beno, vendar se nam bo zagotovo še pridružila pri kakšnem skupnem projektu. V letošnjem šolskem letu pa nam bo predavala Tina Krašovic, magistrica etnologije in mlada raziskovalka na FF. Prvi dve srečanji v učilnici Društva Lipa sta pomenili mehek prehod med »prej« in »zdaj«, prihajajo pa tudi nove sošolke, ki bodo morda rade povezale svoje zanimanje z našo med seboj zelo povezano skupino vztrajnih etnologinj, ki dediščino ne samo proučujejo, ampak jo tudi živijo in udejanjajo.

To se je pokazalo že takoj na naš drugi torek, 11. 10., ko so rojstne dni praznovale kar štiri članice skupine, animatorka celo okrogli jubilej, takega »s koso spredaj«, kakor so rekli včasih. Zato so darila pomenila prepletanje dediščine z modernim pristopom, saj Ruša in Sanda vselej domiselno in ustvarjalno oblikujeta darila…Profesorica Majda poišče iskrene slavnostne besede in verze v trajen spomin. Pogostitev pa je pomenila, da smo pripravile in spekle domače dobrote. Dobro, da imamo vsaj za predsednika Društva Lipa »fanta« Marjana Ravnikarja, ki odpre penino in vošči, saj naj bi po starem izročilu tako voščilo pomenilo nekaj dobrega…Manjkalo ni niti zapetih kolednic. Ana Vrtovec Beno pa nam je vsem podarila suhe šopke, narejene z roko njene mame, ki jih bom lahko ohranile tudi pozimi.

Avtorica: Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije

Nordijska hoja je danes ena najbolj zdravih oblik rekreacije, ki širom sveta postaja vse bolj priljubljena, čeprav velika večina ljudi ne pozna njenih pozitivnih učinkov. Razvila se je iz smučarskega teka, vendar gre za drugačno obliko rekreacije, kot je pohodništvo. TVD Partizan Domžale je pričel z nordijsko hojo za sezono 22/23. Prvo srečanje je bilo v četrtek 22. septembra 2022, v parku Martina Krpana.

Tokrat so v njihovo družbo povabili člane Društva Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, da so jim predstavili najboljši šport na svetu. Tu gre zahvala predsedniku društva Marjanu Ravnikarju, ki je prijazno sprejel pobudo o skupni predstavitvi nordijske hoje. Vse, ki bi radi spoznali nordijsko hojo, naredili nekaj več za svojo kondicijo, zdravje in počutje, so vam na voljo tečaji nordijske hoje, kjer boste spoznali osnovna dejstva in pravila. Tečaje Nordijske hoje vodi Primož Košak iz TVD Partizan Domžale.

Predsednik Društva Lipa Domžale je ob pričetku predstavitve nordijske hoje dejal: «Danes smo pripravil v sodelovanju s TVD Partizanom Domžale tečaj nordijske hoje, vodi jo Primož Košak, dolgoletni vodja te vrste rekreacije in pobudnik prezentacije nordijske hoje pred štirinajstimi dnevi na dnevu odprtih vrat Društva LIPA Domžale, kjer sva se dogovorila za tečaj, danes pa vidimo lepo število naših članov, ki so se podali na novo izkušnjo. Smisel tega je ne samo razgibavanje in krepitev telesa, to je samo eden od pomembnih aktivnosti, drugo je pa tudi sodelovanje med društvi. Včeraj smo sodelovali s Čebelarskim društvom Domžale s prikazom apiterapije, danes smo z društvom TVD Partizan Domžale na nordijski hoji, tako iz meseca v mesec in iz leta v leto dopolnjujemo in širimo sodelovanja z namenom, da en drugega vključujemo v različne dejavnosti v občini Domžale. Gre se za naše zdravje, za naše boljše počutje, za boljšo miselnost in pa boljše delo in bolj pestro življenje.«

V nadaljevanju je »vajeti« v roke prevzel Primož Košak, mentor iz TVD Partizan Domžale ter udeležencem nazorno razložil učinke hoje in opremo za tovrstno dejavnost. »Nordijska hoja je cenovno zelo ugodna rekreacija, saj imamo dodatne stroške le z nakupom posebnih palic, ki se razlikujejo od navadnih pohodniških palic. Priporočljiva višina palic je 0,72 pomnoženo s telesno višino posameznika. Bistveni del palic za nordijsko hojo je ustrezno oblikovan in prilagojen pašček, ki se ovije okoli roke in poskrbi, da palice pri hoji ne polzijo iz rok. To je pomembno predvsem pri odrivu, saj z roko preidemo v zaročenje, kjer palico tudi spustimo in jo nato polkrožno vrnemo v prvotni položaj. Paščki za dlan so različnih velikosti in se morajo dlani čim bolj prilagajati. Poleg paščka je verjetno najbolj pomemben del palic ročaj, kjer palico primemo. Ker palico vsakokrat ob odrivu spustimo in nato zopet primemo, je pomembno, da je ročaj iz čim bolj prijetnega materiala. Najbolj primerna je pluta, ki nežno reagira s kožo in ima dober oprijem tudi takrat, ko je ročaj že vlažen od naših potnih rok,» je ob predstavitvi nordijske hoje povedal Primož Košak.

Nordijska hoja se lahko izvaja čez celo leto, najbolj ugodna klima za to pa je od spomladi do pozne jeseni, ko je hoja v naravi preprosto čudovita. Primerna je za vse starosti, za moške in ženske, podobno kot običajna hoja. Izvaja se na svežem zraku, kar pomaga ljudem, ki se spopadajo s stresom. Med nordijsko hojo se lahko tudi pogovarjamo, kar doprinese k sproščenosti vadbe.

Kot je še dejal Primož Košak, sta najbolj pogosti tehniki diagonalni dvotaktni korak in dvokorak s soročnim odrivom. Pri prvem roke in noge premikamo naravno, torej premikamo roko skupaj z nasprotno nogo naprej. Korak je bistveno daljši, roke ob odrivu preidejo v zaročenje in se nato polkrožno vračajo naprej.

Pri dvokoraku s soročnim odrivom pa se s palicami odrinemo po opravljenih dveh korakih. Poleg teh dveh osnovnih tehnik obstaja še mnogo drugih, ki jih uporabljamo na različnih terenih. Tečajniki so se preizkusili tudi s prvimi osnovami hoje.

 Video posnetek si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar