8. marec 2025 – Kaj si želim?

Objavljeno .

Za vse, ki tega niso nikoli slišali: Clara Zetkin se je začela bojevati za enakopravnost žensk že leta 1889. Na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910 je dala tudi pobudo za dan, posvečen ženskam. Prvi dan žena - takrat še ni bil mednarodni - so praznovali 28. februarja 1909 v ZDA. Razglasila ga je Socialistična stranka Amerike.

Prvič so ga kot mednarodni praznik praznovali leta 19. marca 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Mednarodni dan žena 8. marca praznujemo od leta 1917, tudi kot spomin na vse ženske (bilo jih je več kot 140), ki so umrle v požaru v newyorški tovarni Triangle leta 1911. Prav 8. marec so izbrali zato, ker so v New Yorku leta 1857  na ta dan ženske, zaposlene v tekstilni industriji, prvič stavkale. Torej je minilo več kot stoletje, kar so si ženske izborile prve pravice. 

Od Prešerna se po skoraj dvesto letih ni veliko spremenilo, ko je zapisal: »…da le petica dá ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača./ Sem videl čislati le to med nami,/ kar um slepi z goljfijami, ležami…« (Slovo od mladosti). Zato bi želela vsem nam, ne samo ženskam ob prazniku, podariti nekaj misli:

  • Poslušanje, slišanje in razumevanje naj premaga kričavo vsevednost, nastopaštvo, vulgarnost – do vseh ljudi, ne samo do žensk…
  • Resnica, dejstva in znanje naj prevladajo nad lažmi, prevarami, hujskanjem…
  • Sočutje, pomoč, ljubeznivost in spoštovanje naj premagajo trdosrčnost, zanikanje, ignoranco…
  • Različnost, drugačnost, tujstvo naj ne bodo spotika…
  • Solidarnost in medsebojno razumevanje naj prevladajo nad sebičnostjo, lakomnostjo, napuhom…
  • Moč argumenta naj bo veliko večja kot argument moči…, da bo mir med nami.

Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije

2025 03 06 Osmi marec

Iztok Geister: Narava, kot jo vidi narava (Sreda, 12.3. ob 19.00)

Objavljeno .

Vabimo vas, da se nam pridružite na predstavitvi knjige Narava, kot jo vidi narava in pogovoru z izjemnim slovenskimi pesnikom, pisateljem, esejistom in ornitologom, Iztokom Geisterjem, ob njegovem osebnem jubileju.

Dogodek bo potekal 12. marca 2025, ob 19.00, v Knjižnici Domžale.

Med pogovorom bomo osvetlili Geisterjevo delo, še posebej njegov prispevek k naravoslovnemu eseju in njegov strasten odnos do narave ter ptic.

Organizator dogodka: Lipa Domžale - Univerza za tretje življenjsko obdobje.

2025 03 06 Iztok Geister

IZTOK GEISTER

Skupaj z Markom Pogačnikom je izdajal šolsko glasilo Plamenica. Njegov psevdonim je bil Plamen.

Je eden od ustanoviteljev umetniške skupine OHO.

Je prejemnik več nagrad: Zlata ptica (1969), Rožančeva nagrada za esejistično zbirko Levitve (2001) in nagrado Prešernovega sklada za prozo (2004), Zlatnik poezije (2020).

  • PESNIŠKE ZBIRKE:
    Pegam in Lambergar (samozaložba, 1968)
    Ikebana (Obzorja, 1969)
    Žalostna majna (DZS, 1969) nagrada Zlata ptica
    Pesmi (MK, 1972)
    Parjenje čevljev (Obzorja, 1977)
    Večni krog (Zaklad, 1995)
    Plavje in usedline (Nova revija, 1996)
    Ptičja strašila (samozaložba, 1996)
    Besede ženskega pomena (ZFK, 2002)
    Hvalnica ruju (ZFK, 2004)
    Lepolistje (ZFK, 2007)
    Potonikini vrtovi (ZFK, 2022)
    Tihe stvari (2024) (risbe Marko Pogačnik)
    Prevod poezije Haiku, 1973

  • PROZNA DELA:
    Pospala poželenja (ZFK, 2002) nagrada Prešernovega sklada
    Mojster zloženih peruti (MK, 2003)
    Stol za enega (CZ, 2006)
    Zverinice Nadiških dolin (Topolovo, 2009)
    Risarica (ZFK, 2012)
    Newyorški dnevnik (ZFK, 2013)
    Drhtenja (2022)

  • RADIJSKE IGRE:
    Hudičeva mati (Radio Trst, 1989)
    Listna ljubica (Radio Ljubljana, 1990)
    Razodetje fige (Radio Ljubljana, 1990)
    Esejistika: Zgodbe iz grmovja (Kmečki glas, 1988)
    Prelestne prikazni (samozaložba, 1990)
    Gozd skušnjav (samozaložba, 1990)
    Zagovori narave (samozaložba 1994)
    Levitve (MK, 2001) Rožančeva nagrada
    Ko ogenj spi in je voda zvezana (ZFK, 2002)
    Popotovanje od Pirana do Ankarana (ZFK, 2006)
    Dopuščanje narave (MK, 2006)
    O zaupanju v naravo (ZFK, 2022)
    Tako imenovane stvari (ZFK, 2022)

  • ESEJI:
    Ptice okoli našega doma (Kmečki glas, 1977)
    Slovenske ptice (MK, 1981)
    Ornitološki atlas Slovenije (DZS, 1995)
    Ali ptice res izginjajo? (Tehniška založba, 1998
    Razodetja ptičjih imen (ZFK, 2008)
  • MONOGRAFIJE O NARAVI:
    Nenavadni izleti (CZ, 1988)
    Ljubljansko barje (Tehniška založba, 1994)
    Naravna znamenitost Bobovek (ZVNKD Kranj, 1995)
    Nakelska Sava (MOP, 1998)
    Izbrana življenjska okolja rastlin in živali v Sloveniji (Modrijan, 1999)
    Sečoveljske soline (Kmečki glas, 2004)
    Popotovanja od Pirana do Ankarana (2006)
    Doživetja krasa (ZFK, 2005)
    Naravni zakladi Brda pri Kranju (JGZ Protokolarne storitve RS, 2006)
    Naravoslovni sprehodi na Brdu pri Kranju (ZFK 2009)
    Narava, kot jo vidi narava (ZFK 2010)
    Doživeti Škocjanski zatok (ZFK & DOPPS, 2016)
    Gobe v knjigi (edicija OHO, 1966)
    Steklenica bi rada pila (samozaložba, 2013)

Plan dogodkov - Marec 2025

Objavljeno .

Preverite plan dogodkov za mesec januar 2025. Lepo vabljeni in se vidimo.

 2025 03 03 Dogodki marec

Strokovna ekskurzija po Kosovelovih stopinjah (21.2.2025)

Objavljeno .

Petek, februar, prekrasno mrzlo jutro, sonce se je že zbudilo. Sedaj je vrsta na nas, da se vsi prijavljeni zberemo in počakamo na avtobus, ki nas bo popeljal proti Sežani. V avtobusu nas je pozdravila ga. Jana Ozimek, ki je organizirala strokovno ekskurzijo po Kosovelovih stopinjah. Pozdravil nas je Predsednik Društva Lipa Marjan Ravnikar. Društvo je soorganizator vseh dogodkov tega dne.

2025 02 25 Ekskurzija

Glavna promotorka dneva ga. Jana, nam je predstavila kratko a ustvarjalno Kosovelovo življenje. Prebrala nekaj njegovih pesmi in začrtala smernice ogledov. V Sežani smo se ustavili in izstopili na glavnem trgu, kjer nas je pričakala ga. Mateja, ki vodi obiske in skrbi za Kosovelov dom. Tu smo se razdelili na dve skupini. Bili smo preštevilčni za ogled prostorov. 

Lokalna vodička nam je predstavila zgodovino Sežane. Velika pridobitev je cesta, ki je potekala med Dunajem in Trstom. Po cesti je potekal prevoz lesa

(furmanstvo). Vedno več je bilo ljudi, predvsem trgovcev, obrtnikov, ki so Sežano obogatili in širili. K večjemu razvoju je bistveno pripomogla prav železnica, povezava Dunaj -Trst, z njo so povečali pretok blaga in obseg trgovine. Velike zasluge pri gradnji je imel Karl Polley. 

Zanimivo, da imajo trasirano Kosovelovo pot, ki jo obeležujemo vsako leto. 

Najprej smo si ogledali konstruktivistično sobo v šoli, ki je začela nastajati v 70 letih prejšnjega stoletja po zamisli dr. Janeza Suhadolca, ing. arh.. V teh prostorih je stanovala Kosovelova družina. Ob obletnici praznovanja rojstva Srečka Kosovela se je izkazala kot priložnost o prenovi sobe. Pri prenovi je sodeloval mag. Simon Kastelic, akademski slikar. Vsestranski umetnik je sobo opremil še z videom, računalniško grafiko, inštalacijami...

V vitrinah smo si ogledali prvo pesniško zbirko Kosovelove poezije Pesmi, iz leta 1927, Kosovelov študijski zvezek ter fotografije, rokopise in kopijo razglednice z upodobitvijo Kosovela, ki jo je ruski kozmonavt Jurij Baturin 7.1.2012 ponesel v vesolje. Na stene so natisnili pesmi Srečka Kosovela. Ogledali smo si film o njem in njegovi družini. Vodička nam je prebrala nekaj verzov iz njegovega opusa. Soba je v „konstruktivističnem stilu“. V to sobo bi lahko vnesli del stavka iz pesmi Moja duša: Sobica je sama, z žarki posejana in vanjo je sladek sen zasejan.

Pot nas je vodila v Sežansko knjižnico, ki se imenuje po Srečku Kosovelu. Pričakali so nas knjižničarji in direktor knjižnice Marko. Pripravili so nam recital svojih pesmi v sobi Srečka Kosovela.

Čas nas je preganjal saj smo imeli časovnico, ki smo jo morali upoštevati.

Obisk Botaničnega vrta v Sežani, kjer nas je pričakal prijeten mladenič, ki nas je popeljal po zgodovini nastanka parka. Vrt je pripadal vili Mirasasso, kjer domuje Občina Sežana. Vse to je bilo last družine Scamaranga, kjer je zasadila prekrasen botanični vrt. To je bila njihova letna rezidenca. Družina je park uredila v drugi polovici 19. stoletja. Nastal je postopoma, s skrbnim sajenjem sadik, dreves. Podoba parka sta se v času in prostoru spreminjala. Vodeni smo bili po geometrijskem oblikovanem delu proti steklenjaku, kjer je polno renesančnih prvin, lepo oblikovan ribnik in eksotična drevesa. Veliko je grmovnic. V letu 1890 so dogradili rastlinjak, ki je pomanjšana verzija Schonbrunskega rastlinjaka na Dunaju. Uporabljali so ga za eksotične rastline, ki so bile občutljive na burjo in mraz. Tako je še danes. Na koncu smo si ogledali film: Kras v interpretacijskem centru kraške vegetacije skozi čas nastajanja.

Zadnji in najpomembnejši del našega dela strokovne ekskurzije.

Sedaj pa k zgodovini Srečka Kosovela in njegovih družinskih članih. Srečko se je rodil v Sežani očetu učitelju Antonu Kosovelu ter materi Katarini (rojeni Stres), ki je bila guvernanta pri družini Scamaranga. Srečko je imel brata Staneta ter sestre Tončko Karmelo in Anico. Oče je služboval v šoli, stal je za svojimi načeli, predvsem slovenski govor, zato niso bili v skladu s takratno oblastjo in so morali zapusti Sežano in se preseliti v Pliskovico na Dolenjem Krasu, tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju. Stanovali so v šoli. Kmalu so kupili zemljišče in sezidali hišo, ki ni tipična za to okolje. Srečko je tu obiskoval osnovno šolo, kot 11-leten otrok je že objavil v reviji Zvonček opis Trsta, kot nam je povedala vodička je imel v njegovem srcu posebno mesto. Pri Kosovelovih je bilo za umetnost splošno (koncerti, gledališče). Po opravljeni osnovni šoli se je vpisal na realko v Ljubljani. Sodeloval je v literarnem krožku, dijaških glasilih, izdajati je začel dijaški list Lepa Vida, ki je bil kmalu ukinjen zaradi dolgov. Leta 1922 je maturiral in se odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Organiziral je krožek predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Prevzel je tudi urejanje revije Mladina. Žal njegova zbirka Zlati čoln ni izšla. 

Tam precej govori o družbenih krivicah o mračni usodi Evrope (Ekstaza smrti), revolucionarne preobrazbe sveta (Rdeči atom). Velik opus predstavljajo njegove konstruktivistične pesmi v zbirki Integrali in so bile najmodernejši tip slovenske poezije.

Februarja 1926, so imeli s kolegi literarni večer v Zagorju kjer je prišlo pri debati do prerekanja. Kosovel se je odpravil na železniško postajo, kjer se je močno prehladil in zbolel. Odpotoval je domov v Tomaj, kjer je v hudih mukah 27. maja 1927 umrl star komaj 22 let. Pokopan je na pokopališču v Tomaju. Na nagrobni plošči je napisana vsa družina Kosovel. Žal vsega slišanega in doživetega ne moremo opisati. 

Obiskali smo hišo Josipa Ostija, ki je od leta 1990 živel v Sloveniji, zadnjih deset let v Tomaju, kot svobodni umetnik, kakor pravi od ljubezni in tistega, kar napiše in prevede.

Prejel je nagrado za delo Trebinjskih večerov poezije za najboljši pesniški prvenec v Bosni in Hercegovini leta 1971.

Še zadnji kamenček v dogajanju današnjega dne, pozno kosilo v gostišču Muha. 

Zahvala gre Jani Ozimek, ki je predlagala in sestavila precej zahteven program in vsem sodelujočim v tej Strokovni ekskurziji.

Zapisala: Majda Šraj

Fotografija: Metod Letnar