Ogled je v petek, 21. aprila 2023 pripravila Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale. Ob 8. uri je bil odhod iz Domžal. Avtobus je bil polno zaseden, to pomeni, da je izlet vsebinsko zanimiv. Jutranji pozdrav predsednika. Mikrofon je predal vodiču g. Venčeslavu. Naše popotovanje se je začelo s smerjo proti Ptuju in naprej proti meji na Hrvaško.

Naš prvi cilj je bil ogled dvorca Trakoščan. Dvorec zgrajen v 13. stoletju se bohoti v vsej svoji veličini na južnih pobočjih Brezove gore. Naš vodnik nam je nakazal protokol ogleda. Dvorec Trakoščan je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju in je kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena.

Sedaj je v lasti države Hrvaške, ki ga uporablja kot muzej. Ime naj bi dobil po vitezih Kozjanskih, ki naj bi bili gospodarji v zgodnjem srednjem veku. Vendar listine govorijo drugače, kralj Sigismund Luksemburški je podarili grad celjskemu grofu Hermanu II. Po burni zgodovini nazadnje pride v fevd Juriju Draškoviću, ki je grad odkupil. Po drugi svetovni vojni je grad denacionaliziran in pride v roke drže. V samem dvorcu se je možno sprehoditi čez prostore v štirih nadstropjih (knjižnica, molilnica kuhinja viteška dvorana , dnevne sobe, spalnice, atelje Juliane Erdody in orožarna). V prostorih je razstavljeno obdelano pohištvo. Pod gradom se vije jezero, žal v njem trenutno ni vode. Čas je bil naš gospodar, in smo se morali podati naprej na pot.

Lepoglava, Muzej čipk in čipkarstva. Lepoglavske čipke, so znane po celem svetu. Zadruga je osnovana leta 2003 na pobudo mesta Lepoglava. Čipki je pretilo izumrtje, ker so jo ustvarjale samo starejše žene. Po temeljiti prenovi: program temelji na šolanju mladih čipkaric. Tečaj traja šest mesecev na tečaju osvojijo kvaliteto izdelave čipke. Danes imajo 40 aktivnih čipkaric. Njihove čipke so mednarodno nagrajene in 0d 2009 leta tudi uvrščene na UNESKO-v seznam. Prirejajo tudi vsakoletni mednarodni festival čipk, podobno kot v Idriji. V tem mestu je prekrasna baročna cerkev iz 15 stoletja. Zraven stoji Pavlinski samostan iz 13.stoletja . Od tu so se Pavlinci naselili tudi v samostan Olimje pri Podčetrtku. Nosijo zanimivo oblačilo, belo kuto in črn plašč. Lahko bi še naštevali in opisovali vendar smo morali naprej.

Pot nas vodi do Krapine, kjer se nahaja muzej Krapinskega neandertalca. Muzej stoji v bližini najdišča Hušnjakovega hriba. Muzej je multimedijsko in tehnološko opremljen. Najdišče je predstavljeno na sodoben način. Poslopje muzeja je sodobno zasnovano, a vseeno imaš občutek kot da vstopaš v jamo. Ima dve etaži, prične se z dvorano, kot neandertalsko bivališče. Tu smo si ogledali film, kjer dobiš občutek kako so živeli neandertalci. Prikazan je nastanek sveta vse od velikega poka in nastanka zemlje do pojava praljudi in današnjega človeka . Prehod je spiralno speljan do krapinske naselbine. Muzej predstavlja kako je nastal svet. Konča se tako, da te pripelje v razvoj današnjega človeka.

smo končali z našimi ogledi, čakala nas je vožnja proti domu. Vodič je bil odlično pripravljen . Sledil je postanek v Šentjurju pri Celju v prijetnem gostišču Bohorč, kjer smo bili postreženi z okusnim poznim kosilom. Klepetavo in malo utrujeno smo jo mahnili proti domu.

Zaključili smo niz enodnevnih izletov, ki so bila pripravljena na Univerzi za tretje življenjsko obdobje za šolsko leto 2022-2023. Leto teče in smo v pričakovanju novih predlogov.

Zapisala: Majda Šraj: Foto: Arhiv društva

Velikokrat si izposojamo dele tega Župančičevega verza, tokrat si ga je dr. Ana Vrtovec Beno, ki je v Gorenjskem muzeju v Kranju pripravila razstavo o nesnovni kulturni dediščini Gorenjske z naslovom Iz roda v rod. Kranjski muzej praznuje sedemdesetletnico delovanja in to je ena od mnogih razstav v počastitev tega jubileja. Hkrati mineva dvajset let od podpisa UNESCO Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, 2003; Slovenija ga je ratificirala leta 2008. »V samem jedru tega dokumenta so namreč ljudje – skupnosti, skupine in posamezniki, ki svoje prakse, predstavitve, izraze, znanja in veščine prenašajo iz roda v rod, jih vedno znova ustvarjajo v odzivu na svoje okolje, v sozvočju z naravo in kulturo, iz njih črpajo svojo identiteto in pripadnost.« (Ministrstvo za kulturo RS). V register nesnovne dediščine je vpisanih 107 enot, od tega šest tudi na Unescov reprezentativni seznam, od tega z Gorenjske Škofjeloški pasijon in klekljanje čipke iz Železnikov in okolice.

Dr. Ana Vrtovec Beno je bila mentorica skupine etnologija pri Lipi skoraj deset let, zato članice te skupine spremljamo njeno delo. Na otvoritvi razstave v četrtek, 20. 4. 2023, sva bili njena naslednica Tina Krašovic, animatorka skupine in še nekaj članov Lipe. Verjamem, da bo res zanimiva razstava zagotovo privabila še druge obiskovalce. Zbrane so pozdravili župan Kranja gospod Matjaž Rakovec, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, ki koordinira raziskovanje nesnovne dediščine in vpise v Register, ga Natalija Polenec, in direktorica Gorenjskega muzeja mag. Natalija Žibert. Kulturni program je popestril Pihalni orkester Mestne občine Kranj, ki deluje od leta 1898, torej že sto petindvajset let. Povabili so ga, ker bo tudi godbeništvo vsak čas vpisano v Register nesnovne dediščine na Slovenskem. Z domžalskega konca je na razstavi predstavljeno pletenje slamnatih kit, iz Komende pa potičnice kot umetnost lončarskih izdelkov. Meni je posebej ugajalo spoznanje, da je tudi Bralna značka vpisana v Register slovenske nesnovne dediščine. Bilo je res "fajǝn" (povedano z gorenjskim narečjem), saj so na koncu postregli z najboljšo slovensko kranjsko klobaso in potico, orehovo in pehtranovo, ki prav tako spadajo med nesnovno dediščino (seveda recepti in priprava). Animatorka sem Ani v imenu etnologinj in Lipe, Domžale čestitala s skromnim šopkom.

Zapisala Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije

Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale razpisuje za naslednje študijsko leto 2023/2024, natančneje v obdobju od oktobra 2023 do maja 2024, prosto mesto za mentorja/mentorico študijskega krožka zeliščarstvo.

Društvo Lipa Domžale lepo vabi medse mentorja/mentorico za zeliščarstvo. Zainteresirani kandidati naj se prijavijo po e-pošti na naslov društva: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale

Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale je v soboto, 15. aprila 2023, v Kulturnem domu na Viru pripravila glasbeno prireditev z naslovom “Vigred med strunami”. Na prireditvi so nastopili skupine citer in kitar Društva Lipa Domžale, Citroprekelj iz Bele krajine in Citrarska skupina, “Gremo mi po svoje” iz Brežic. 

Obiskovalcem prireditve so nastopajoči pravili glasbeno poslastico, saj so uživali ob poslušanju zvokov citer, kitar in opreklja, glasba pa je prinesla pravo pomlad. Glasbena prireditev “Vigred med strunami” je tudi letos potekal na dveh lokacijah. Prvi glasbeni koncert se je odvijal v soboto, 1. aprila 2023, v Črnomlju, v soboto, 15. aprila 2023, pa je potekal v Kulturnem domu na Viru.

Koncert je potekal v organizaciji Društva Lipa Domžale, v soorganizaciji Občine Domžale, JSKD, Območne izpostave Domžale, Folklorne skupine Dragatuš in Društva Citroprekelj Bela krajina. Koncerta sta se udeležila tudi Klavdija Gregorin Štiftar, vodja območne izpostave JSKD OI Domžale in Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale, ki je ob tej priliki povedal nekaj besed. Prireditev je vodil Tadej Fink.

Sestava nastopajočih iz Društva Lipa Domžale je vključevala več njihovih skupin. S svojimi vrlinami so se tako predstavile skupine Sončnice, Kresničke, Tempo, Tesere in začetnice. Skupini Sončnice in Tempo se svoje inštrumente učijo igrati od šest do devet let, glasbenice v skupinah Kresničke in Tesere pa od enega do petih let, vse pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik in Jasmine Levičar. S svojimi nastopi bogatijo vsakdan v nekaterih domovih za starejše, zaigrajo ter zapojejo pa tudi ob praznovanju različnih praznikov in proslav. Redno se udeležujejo koncertov in aktivnosti v Domžalah in okolici. Repertoar v večini sestavljajo ljudske skladbe, ki jih obogatijo s petjem, radi pa izvajajo tudi zimzelene in popularne melodije. Vsako leto pripravijo več božičnih nastopov, letos so zaigrale v treh Plečnikovih cerkvah. Skupini Sončnice in Tempo pa so obiskale tudi slovenske rojake v Italiji. Med korono so skupaj z ostalimi skupinami posneli več koncertov na daljavo, med poletjem pa uspešno organizirali in izvedli dva Dalmatinska večera v Domžalah s pevskimi gosti. Na tokratnem koncertu je bila z njimi tudi skupina začetnic, ki se sestaja od decembra 2022 in pridno vadi enkrat tedensko.

Citrarska skupina »Gremo mi po svoje« iz Brežic se je prvič zbrala oktobra 2019. Bilo jih 18. Vsi so bili upokojenci, željni druženja ob petju in igranju. Veselili so se dragocene priložnost v tretjem življenjskem obdobju , ki jim naj bi uresničila njihove mladostne želje in dnevom dodala več življenja, dvigovala njihovo razpoloženje, jih zdravila, razveseljevala … Žal je v času dveletnega trajanja korone in vseh prepovedi, njihovo druženje zamrlo in od velike skupine so ostali štirje, ki so začeli aktivno vaditi oktobra 2022 pod okriljem ZPTM (Zavod za podjetništvo, turizem in mladino) Brežice, ki izvaja projekt Večgeneracijski center program za starejše, financira jih pa Občina Brežice. Letos sta se jim pridružili še dve članici in njihovo glasbeno ustvarjanje je s pomočjo velike angažiranosti in truda mentorice ter učiteljice Anite Veršeč, prišlo tako daleč, da so se upali priti med ostale skupine in zaigrati z njimi in udeležba na tem koncertu je bil njihov prvi nastop. 

V zadnjih nekaj letih so citre in oprekelj ponovno zvenele tudi v Beli krajini. Njun glas je z ustanovitvijo društva Citroprekelj Bela krajina vse močnejši. Njihova mentorica je prof. Damjana Praprotnik. Nekaj besed o skupini je spregovorila vse bolj uveljavljena belokranjska citrarka, ki ta inštrument igra že dolgih 5 mesecev, sveže pečena in prva predsednica društva Citroprekelj Bela krajina Vesna Gregorič.

Glasbeni koncert "Vigred med strunami" je v celoti pripravila prof. Damjana Praprotnik. Je vodja nastopajoče gostiteljske skupine Citroprekelj in domžalske skupine Društva Lipa Domžale. Damjana je od ideje naprej zaslužna za delo in razvoj prve in edine citrarsko-oprekljarske skupine v Beli krajini. Na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu je zaključila pedagoško in umetniško glasbeno smer na citrah, v Linzu pa pedagoški magisterij. Je članica več ansamblov, večinoma nastopa kot solistka, sodeluje pa tudi z različnimi zbori in priznanimi solisti. Poučuje v GŠ Jesenice, GŠ Ribnica, GŠ Škofja Loka, v Društvu Lipa Domžale in seveda v Beli krajini, kjer ji je na pomoč priskočila profesorica Anita Veršec, ki poučuje citre v Glasbeni šoli Brežice in vodi tudi včerajšnjo gostujočo skupino »Gremo mi po svoje« iz Brežic, ki prihajajo iz njenih domačih krajev.

Ob koncu koncerta je zbrane nagovoril Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale, ki je mentoricama Damjani Praprotnik in Aniti Veršec ter povezovalcu programa Tadeju Finku podaril šopke.

»Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, verjamem, da ste uživali v melodijah, ki ga je prinesel koncert "Vigred med strunami". Čestitamo vsem nastopajočim in se zahvaljujemo vsem, ki ste omogočili izvedbo nocojšnjega koncerta. To so: Društvo Lipa Domžale – Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo Citroprekelj Bela krajina, Občina Domžale, JSKD OI Domžale, Damjana Praprotnik, FS Dragatuš, ter vsi posamezniki, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji in izvedbi koncerta. Vsem še enkrat hvala«, je s temi besedami svoj govor zaključil Ravnikar.

Video posnetek si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar