Na enodnevnem izletu: vrtovi Miramar in predbožični Trst

Objavljeno .

IMG 20221215 225109Zbirno mesto, kot običajno, avtobusna postaja v Domžalah. Zbralo se nas je za polni avtobus, udobno smo se namestili na svojih sedežih in začeli klepetati s svojimi sosedi. Pozdravil nas je predsednik Lipe Domžale, g. Marjan Ravnikar, ki nam je predstavil našega vodiča g. Jureta. V uvodnih besedah je bilo čutiti, da je pred nami prijeten predbožični izletniški dan.

Pot nas je vodila po avtocesti, kjer je bil krajši postanek. Občutili smo zimsko idilo, saj je bila pokrajina malo zasnežena. V nadaljevanju vožnje proti gradu Miramar, ki leži v Tržaškem zalivu, smo poslušali izčrpno zgodovino gradnje gradu in o njegovem lastniku avstrijskem,nadvojvodu Maximilianu I. Habsburško-Lotarinškem. Tu naj bi domoval s svojo ženo, Šarloto Belgijsko. Bil je pomorščak in si je želel pogled na morje.

Zgodovina gradu Miramar ima korenine, ki segajo v leto 1885. Grad je kombinacija z renesančnim, srednjeveškim in gotskim elementom. S svojo ženo Šarloto Belgijsko je bival na gradu kratek čas. Bil je imenovan za cesarja Mehike . Čez čas se mu je pridružila tudi žena. Življenje obeh se je tragično končalo. Maksimilian I. je bil usmrčen, Šarlota Belgijska pa se je vrnila na grad le za kratek čas, do preselitve v rodno Belgijo. Grad je v nadaljevanju zgodovine služil kot rezidenca Habsburžanov. Legenda pravi, da je Šarlota Belgijska preklela celoten grad in vsakogar, ki je bival tam. Zanimivo je, da je prekletstvo res terjalo žrtve, ki so umrle usodne smrti. Prva žrtev, ki je bivala v tem gradu je nadvojvoda Franz Ferdinand Avstrijski, žrtev v razvpitem Sarajevskem atentatu…

Dovolj zgodovine… Okoli gradu je prečudovit park, ki je vreden ogleda v vsakem letnem času. V njem najdemo prečudovito geometrijsko izoblikovan vrt. Park je zasnovan v stopničasto terasen teren. Z vrha parka lahko opazuješ morje. Čas našega ogleda je potekel. Posloviti smo se morali od gradu.

Nadaljevali smo proti Trstu. Nekaj prostega časa, kavica ali hitri nakupi.

Pri Sinagogi nas je čakal g. Igor, slovenski vodnik. V začetku nagovora nas je opozoril, da morajo vsi moški nositi pokrivala, za ženske to ne velja. To ima svojstven pomen v njihovi veri. Judje so v Trstu dokazano prisotni od 13. stoletja naprej. V začetku novega veka v 17. stoletju so bili nekateri Judje na Primorskem povzdignjeni med dvorno privilegirane Jude s strani cesarske krone. Skozi zgodovino druge svetovne vojne so fašisti Jude preganjali in izločali iz družbe, niso jih pa pobijali. Spremenilo se je po kapitulaciji Italije, ko je Nemčija okupirala Italijo ter začela sistematično iskati Jude in jih aretirati in zapirati v taborišča.

O sami veri je toliko stvari, da jih je zapleteno razlagati. Bili smo zadovoljni z razlago in ogledom.

IMG 20221215 164820

Nadaljevali smo v smeri ogleda Narodnega doma v Trstu, ki je bil osrednja kulturna ustanova tržaških Slovencev. Zgrajen je bil po načrtih Maksa Fabianija. V njem so delovale številne slovenske organizacije,med njimi Sokol in Edinost. Bil je pomemben simbol slovenske navzočnosti v Trstu. Narodni dom so leta 1920 požgali fašisti. Stavba je bila ob 100. obletnici požiga v celoti vrnjena slovenski narodni skupnosti. Napotili smo se do Borznega trga, na njem stoji čudovita palača, ki je delo našega znanega arhitekta Maksa Fabianija. Na tem trgu stoji poslopje tržaške borze, ki je prav tako vredna ogleda.

Ob poti smo si lahko ogledali izkopanine rimskega gledališča. Ura nas je že priganjala. Božični čar mesta je na Velikem trgu, kjer je središče mesta. Trg obdaja kar nekaj markantnih stavb. Mestna palača na vrhu in stolp z uro, v katerem naznanjata čas Mihec in Jakec, Vladna palača…

Še malo zgodovine in pot do avtobusa. Po obsežnem sprehodu smo se namestili na avtobus in preučevali dnevni izkupiček ogleda.

IMG 20221215 164432

Čakala nas je večerja oz. pozno kosilo v gostišču »Pri Mirku« v Sinji Gorici. Juha in zajeten krožnik dobrot.

Tako se je končalo naše božično enodnevno potovanje.

Zapisala: Majda Šraj; Foto: Majda Šraj

IMG 20221215 112549

IMG 20221215 114211

IMG 20221215 114236

IMG 20221215 142011

IMG 20221215 143314

IMG 20221215 144121

IMG 20221215 164731

IMG 20221215 170025

IMG 20221215 223803

IMG 20221215 224237

.

UNICEF-ove Punčke iz cunj na dobrodelni razstavi

Objavljeno .

320066447 1166527040897781 2600841363234922110 nV Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu je v četrtek, 15. decembra 2022, potekalo odprtje Dobrodelne razstave Unicefovih Punčk iz cunj. Punčko iz cunj poznajo vse kulture sveta. Marsikateremu je v otroštvu delala družbo, v Unicefovem projektu pa predstavlja otroka iz države v razvoju, ki potrebuje našo pomoč.

Pri tem projektu že sedemnajst let sodelujemo tudi Unicefove prostovoljke pri Društvu Lipa Domžale. V tem obdobju smo ustvarile več kot 5000 domžalskih Špelc in Jankov.

S projektom Punčka iz cunj je UNICEF Slovenija omogočil cepljenje že skoraj 21.000 otrokom v državah v razvoju.

Lipovke smo ponosne, da smo sestavni del tega projekta. Z donacijo 20 evrov, kolikor stane cepljenje enega otroka proti šestim nalezljivim boleznim v državah v razvoju, prejmete čudovito punčko, rešite otroško življenje, razveselite izdelovalko in koga osrečite.

V prostorih Društva Lipa Domžale, na Ljubljanski c. 58, imamo prostovoljke ob petkih, med 9. in 11. uro delavnico, kjer so vam punčke na voljo.

Vabljeni k posvojitvi!

Prispevek pripravila: Mirjana Kavčič; Foto: Metka Paternoster

 

IMG 66969d81d04f1bd11dad9d4732c3b920 V

20221215 180122

IMG 82a75929ffe69f645b351111b3e06b56 V

IMG 9774a926020a5f09408b36c7af7154eb V

FB IMG 1671189373040

20221215 180859

20221215 180539

FB IMG 1671189298707

FB IMG 1671189313554

FB IMG 1671189326783

IMG d0e5c78315e9dc7a66019608578c6be1 V

20221215 180322

 

 

Delimo dobre želje in voščila

Objavljeno .

IMG 0055 2Miklavž se je poslovil in upajmo, zapodil vse parklje tja, kamor spadajo. Zdaj lahko pride Božiček, pa Dedek Mraz … Sicer pa je deček nekoč vzkliknil: »Miklavž ima pa atove copate!« In čarovnija je izginila.

Etnologinje smo skromne, ne potrebujemo čarovnij in razkošnih daril: želimo si le druženje, praznovanje in nekaj prijaznih, toplih besed. Zato smo se zbrale pri Narobetu. Najprej smo v naši sredi spet pozdravile Francko, ki se od jeseni z nami ne druži več v učilnici, saj je nedavno praznovala kar devetdeset let in ji ni lahko iz Kamnika priti v Domžale. Njej je bilo namenjeno slavje ob jubileju z najboljšimi voščili za dobro zdravje, Francka pa nas je počastila s čudovito torto in penino. Našega praznovanja se je udeležila tudi Vida, ki vselej sledi, kaj počnemo, pa čeprav tudi ona ne sedi več z nami v učilnici. Tudi Jana je velikokrat v mislih z nami in ko bo še bolj krepkega zdravja, se nam bo spet pridružila. Poslala nam je prijazna voščila in nas počastila z aperitivom. Vesele smo bile, da se nam je ob slavju pridružila tudi naša nova mentorica Tina Krašovic.

Animatorka Manica je sošolkam podarila fotografije prejšnjih druženj, za voščilo pa pesem Jenny Joseph Opozorilo, katere prva verza se glasita:

Ko bom stara, bom nosila vijoličasto

in rdeč klobuk, narobne barve in oblike …

Profesorica Majda je prebrala nekaj Razmišljanj dekliške vzgoje, povzetih po časopisu Jutro, št. 254, 30.10. 1937, med njimi tole:

»Katera rada od fantov sprejema darila, se bo osmodila«

Vsaka je dodala še kamenček k obdarovanju: keramični obesek za jelko, domači čaj, domače piškote, domačo marmelado, knjižico hišnih imen…Potem pa smo iz Sandine vreče ustvarjalnosti prejeli darila in skupno voščilo v verzih, ki ga želimo deliti z vsemi člani Društva Lipa:

 

Lepa beseda!

Lepa beseda je lahko dolga in kratka,

ljubka, vesela, spodbudna in sladka.

s srčnim namenom je podarjena,

v dobrem, sočutnem srcu je prebujena.

 

Včasih povedana je po tihem, na uho,

da v duši komu postane toplo,

včasih napisana, ker gre težje z jezika,

a šteje namen, ne oblika.

 

Lepa beseda lahko je najlepše darilo,

med ljudmi bi morala biti glavno vodilo,

saj dobra beseda spremeni vse na bolje,

vliva pogum, upanje in mnogo več volje.

 

Lepa beseda poveže ljudi,

Splete med srci nevidne vezi.

Zato večkrat kaj lepega komu povej

in svet s prijaznostjo vrti naprej!

(Sanda Volk)

Zapisala: Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije

Voščilo 2023

IMG 0050

IMG 0052

IMG 0058

IMG 0062

IMG 0063

IMG 0064

IMG 0065

IMG 0066

Prihod Božička in obdarovanje vnukov članov Društva Lipa Domžale

Objavljeno .

christmas 2558906 960 720

 

 

Spoštovani člani!

Igrica Zimski spanec, prihod Božička in obdarovanje vnukov članov Društva Lipa Domžale bo v petek, 23. 12. 2022, ob 17. uri na Osnovni šoli Rodica.

Zaradi lažje organizacije Vas prosimo, da nam najkasneje do srede, 14. 12. 2022, sporočite udeležbo vašega vnuka v tajništvu društva Lipa.

 

 

 

NAVODILA ZA DARILA:

  • Stari starši kupijo darila in zavita prinesejo v društvov ponedeljek, 19.12. 2022, in torek, 20.12.2022, v času uradnih ur.
  • Na vsakem zavitem darilu mora biti ime in priimek vnuka/vnukinje.
  • Darila bomo na dan prireditve z vašo pomočjo pripeljali v osnovno šolo RODICA.
  • Predlagamo, da darila prejmejo vnuki do vključno 3. razreda v vrednosti do 15,00 eurov.

 

Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale

 

Čipke priplesale v Menačenkovo domačijo

Objavljeno .

DSC00436Klekljarska skupina Slamnice pod mentorstvom Marije Rupert deluje že štirinajst let v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje, Društva Lipa Domžale. V prostorih Menačenkove domačije v Domžalah so članice skupine predstavile pregledno razstavo izbranih čipk, ki so jih izdelale v vseh teh letih. Predstavljene so tematsko, predvsem pa z veliko ljubezni in truda za ohranitev slovenske čipke kot pomemben element slovenske kulturne dediščine.

Razstavo, ki jo je postavil Roman Kos, so v Menačenkovi domačiji v Domžalah odprli v četrtek, 8. decembra 2022. Odprtja razstave so se udeležili ljubitelji čipk iz Društva Lipa Domžale in tudi nekateri drugi obiskovalci, ki si radi ogledajo končne umetnine nastale izpod prstov klekljaric.

Odprtje razstave je vodila Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja, umetnine iz čipk pa sta predstavila Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale ter Marija Rupert, mentorica klekljaric. Nekaj besed je ob koncu razstave povedala tudi na novo izvoljena predsednica Sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale Vera Banko.

 Kot je v uvodu dejala Katarina Rus Krušelj, danes lahko rečemo, da je sodobna klekljana čipka prerasla tradicionalne okvire, saj neustavljivo iskanje novih vzorcev in tehnik, barv in materialov ter novih načinov apliciranja pripoveduje o aktualnem doživljanju nekdanje kulturne dediščine še iz časa naših babic v novi preobleki: »V tem kontekstu nastaja tudi delo domžalske klekljarske skupine in njene mentorice, ki vsako leto v dogovoru s članicami pripravi tematski načrt z zaključkom v obliki društvene razstave, običajno tudi v sodelovanju z drugimi skupinami, ki delujejo v okviru Društva Lipa Domžale.«

Poudariti moramo njihove izvirne ideje kombiniranja čipk z naravnimi materiali, kot so slama, na razstavi je kar nekaj domžalskih slamnikov, v katere so umetnice vpletle svoje čipke, kombinirajo pa tudi svoje umetnine na steklo in kamen ter vnašajo čipke v druge kompozicijske elemente, kot so leseni okvirji, fotografije, slike.

Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale je v predstavitvi povedal nekaj besed o delovanju društva in o klekljaricah skupine Slamice, ki delujejo že skoraj štirinajst let. Dobijo se enkrat na teden, kjer ustvarjajo umetnine s kleklji. Tudi sam se je poskusil v klekljanju in ob tem ugotovil, da ni lahko obračati kleklje po blazinici, nabodeni z bucikami, zato naravnost občuduje delo gibkih in hitrih prstov, ki ustvarjajo enkratne umetnine. Čestital je vsem sodelujočim za razstavo.

DSC00395

Na razstavi v Menačenkovi domačiji so predstavljeni naslednji tematski sklopi: Čipka na slamniku je nastala ob svetovnem čipkarskem kongresu v Sloveniji s priložnostjo pokazati slovensko bogastvo v prepletu z lokalno dediščino.

Čipka na kamnu – vsaka klekljarica si je izbrala poseben kamen in zanj izdelala čipko v povezavi s potjo po Sloveniji od Triglava do Pirana, kot jo opevajo naši pesniki in pisatelji. Gautri, kovana čipka je domiselno okvirjanje čipkastih okenskih mrež, sicer namenjenih za umetno kovaštvo. V tej tematski seriji je poudarjen kontrast med filigransko izdelanimi čipkami ter težkostjo nekdanje obrti. V tematskem projektu Čipkasti kapniki so klekljarice občudovale skrivnostni podzemni svet, ki je ponudil raznolike motive.

DSC00371

Čipkasti motiv Mati in otrok predstavlja neizmerljivo ljubezen med otrokom in materjo. Seveda pa otroka ne bi bilo brez ljubezni med dvema, zato so med svoje motive vključile tudi zaljubljen par in celo družino.

Čipke skozi okence so s čipko okrašena okenca v svet, v katera so izdelovalke vstavile tisto, kar bi si želele večkrat videti: vnučkine prve korake in nasmeh, očetov avtoportret ali mater v mladih letih, kraj, ki bi ga želele obiskati.

DSC00368

Katarina Rus Krušelj se je s šopkom rož zahvalila vsem za izredne umetnine, šopek pa je prevzela mentorica klekljarske skupine Slamice Marija Rupert, ki se je ob tej priložnosti zahvalila za zgledno sodelovanje klekljaric. Povedala je še, da šele sedaj, ko je v Menačenkovi domačiji razstavo umetelno postavil Roman Kos vidi, koliko čipk se je nabralo po tematskih sklopih. Zahvalila se je vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej izjemni razstavi.

V nadaljevanju je nekaj besed spregovorila tudi novo izvoljena predsednica sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale Vera Banko, ki je tudi pohvalila izredno razstavo in da njihova krajevna skupnost vedno rada priskoči na pomoč ob takšnih dogodkih.

DSC00449

V kulturnem programu so sodelovale citrarke in kitaristi Društva Lipa Domžale z mentorico prof. Damjano Praprotnik ter članica Literarnega krožka Janka Jerman.

V spremni besedi je višja kustosinja Katarina Rus Krušelj še zapisala: »Čipke so bile vedno okras vsakega plesa. Tokrat so se čipkarice v projektu Čipke plešejo plesa lotile na svoj način in pripravile bogat nabor plesnih motivov: silhuete plesnih parov, balerine v figuri piruete, elegantnega poklona in figur iz baleta Labodje jezero. In ko kleklji utihnejo, zaplešejo tudi čipke.«

DSC00426 01

Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, Društva Lipa Domžale. Pokrovitelj odprtja razstave: Vinska klet Vidmar Domžale. Razstava bo na ogled do 14. januarja 2023: od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, prazniki zaprto.

Video posnetek z odprtja razstave si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

DSC00377

DSC00407

DSC00385

DSC00421

DSC00463

DSC00353 01

DSC00359

DSC00364

DSC00369

DSC00363

DSC00374