V letošnjem šolskem letu smo v društvu Lipa-Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale razpisali program ZELIŠČARSTVO. V program se nas je vključilo 22 slušateljev, kateri smo s predavanjem izredno zadovoljni. Do sedaj smo se seznanjali z zdravilnimi rastlinami, katere lahko uporabljamo v vsakdanje namene ali še bolje, izkoristimo jih za naše zdravje. Pridno si nabiramo znanje, zadnji obisk pa smo na Valentinovo popestrili z praktično delavnico v obliki izdelovanja mazil in kreme. Vse udeleženke pa že težko pričakujemo tudi seznanjanje se z zdravilnimi rastlinami v naravi.

Takole pa smo pripravljale praktično izvedbo:

Talile smo maščobo in vosek, mešale sestavine, tudi miksale in končno sestavljeno mazilo izlivale v majhne posodice.

Metka Ravnikar

OGNJIČEVO MAZILO

SESTAVINE:

• 25 g suhih cvetov ognjiča
• 500 g bio kokosovega olja
• 5 g čebeljega voska

V steklenem kozarcu smo najprej raztopili kokosovo olje nad vodno kopeljo. Kokosovo olje je trdno in belo pri sobni temperaturi in se pri približno 30 stopinjah začne topiti . Dodamo cvetove ognjiča (nežno segrevamo) in odstavimo z ognja. To sestavino še dvakrat segrejemo in jo nato skozi gazo precedimo .Pri tem se izločajo flavanoidi in kararotenoidi in maščoba porumeni. Prav tako nad vodno kopeljo talimo čebelji vosek, katerega smo zaradi lažjega taljenja predhodno naribali in dodamo pripravljeno kokosovo olje. Pri dodajanju nenehno mešamo, da dobimo kremasto zmes.

Mazilo nato napolnimo v čiste lončke, plastične ali steklene. Počakamo, da se ohladi, šele nato lahko zapremo lonček. Ker ne vsebuje vode, je obstojno dlje časa.

Kokosovo olje deluje kot naravni antioksidant, ki učinkovito ščiti kožo in telo pred staranjem in poškodbami.

Mazilo iz ognjiča je za razpokano in trdo kožo, žulji,opekline, brazgotine, ekcemi, vnetje kože, luščenje kože…

• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
•  

Etnologinje smo ga spet pihnile, saj smo imele uro ravno na pustni torek. Nekatere smo prišle v maskah… »Ponovile« smo vse, kar smo se naučile v preteklih letih, tako da smo poiskale dele fotografij, jih sestavile in pred nami so iz slike stopili in svojo zgodbo povedali: orači s Ptujskega polja, ki vedno po dvorišču simbolno zaorjejo za dobro letino; spremljal jih je kurent, ki je bil del skupine oračev. Šele pozneje so kurenti pričeli nastopati kot samostojne skupine. Za pusta so običaji velevali, da so maske, kurenti, cerkljanski laufarji nastopali v sprevodih, v katerih je bil vedno »ta lepi« in »ta grdi par«, slednji oblečen v kožuh. Pridružile so se jim tudi ciganke, ki so »šlogale«. Na Dolenjskem so pripravljali štulo, jed iz kaše, ki se je kuhala v vodi, kjer je prej stala svinjska šunka… Tudi pozvačini so lahko del pustne povorke, saj je bilo za mlada dekleta dobro, da so se do pusta omožila…In Majda naše ure vedno popestri s primernimi verzi:

Prišla je pepelnica,
ostala si samica,
oh, oh, oh,
spet boš vlekla ploh…

Toda na pusta se ne da živeti od verzov, zato je bila Ruša že ob sedmih zjutraj v vrsti za sveže krofe. Ciganka Sandra je pripravila klobaso v zaseki, Marija lahke flancate, Ana oblate s šunko…Naša zeliščarica Jožica pa je 1. februarja, dan pred sneženjem, nabrala že letošnji čemaž in za vse zelenoljubce prinesla različne namaze, vložene paradižnike, kumarice, zmesi tudi iz plevelnih rastlin, kozji sir s hrenom…torej za vsakega nekaj.

Manica Predan Ocepek

• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
•  

Nadaljujemo naša pohodniška srečanja. Vedno je kaj novega in zanimivega. Veseli in zadovoljni smo, če se nam pridruži novi član. Nikoli nam ni dolg čas. V vsakem letnem času najdemo kaj zanimivega. Povabilo še vedno velja: ob četrtkih na parkirišču »Univerzale« ob 9.00 uri.

Zapisi in fotografije : Majda Šraj

Gradiško jezero

3.11.2017: Današnji pohod prilagajamo vremenu. Vreme je turobno in čakamo, da začne deževati. Hitra odločitev pohod okoli Gradiškega jezera, katerega vsi dobro poznamo.

Gradiško jezero je umetno nastalo jezero, ki so ga zgradili ob gradnji avtoceste.

Ob Kamniški Bistrici

9.11.2017: Zbrali smo se ob dogovorjeni uri in se odločili, da gremo ob Kamniški Bistrici pogledat novo zgrajeno pot, ki povezuje Domžale –Kamnik. V tem času nam vreme rado ponagaja. Pač november megla, dež … . Ob klepetu in malo hitrejši hoji, ker je ravna trasa smo bile v Radomljah.

Tu smo se odločile da gremo po novo trasirani poti v Domžale. Pot še res ni bila v najboljšem stanju a smo bile zadovoljne. Pot pelje mimo konjeniškega kluba Ježa pri Ježu. Zunaj imajo ogrado v kateri se pasejo konji. Po malo deževnem dopoldnevu smo se vrnile v Domžale.

Sv. Primož nad Kamnikom

16.11.2017: Skoraj ob letu smo se odločili, da gremo na Primoža. V dolini je bilo tako megleno, da nisi videl pred sabo. Kaj drugega preostane kot da se odločiš za malo višji hrib. Počasi smo krenili proti vrhu. Že na polovici poti je sonček prebil meglo in pokazalo se je čudovito modro nebo. Človek dobi dodatno energijo, ki pospeši korak. Srečali smo kar nekaj pohodnikov, ki so ubežali turobnemu vremenu v dolini.

Na vrhu so nas pozdravile muce, ki so se veselo nastavljale sončnim žarkom. Malo smo se okrepčale in veselo v dolino.

Ko smo zaključevale pohod smo se odločile, da gremo naslednjič v Vače in naprej do Cerkve sv. Križa (Slemško).

Vače in Slemško (cerkev sv. Križa)

21.11.2017: Ta kraj smo obiskali z namenom, da si ogledamo Vače (geoss) in znamenitosti. Kraj ponuja izredno prijetne izlete na okoliške hribe, ki obdajajo vas. Bili smo najavljeni, da smo bili deležni razlage. Pričakal nas je gospod Jurjevec, ki je odraščal v tem kraju. Zanimivo, ko smo obiskali Vače, smo se pošalili, nikoli ne veš kdaj se vrneš in ob letu smo nazaj, ker zmeraj ostane nekaj neraziskanega. Razlaga, kako je nastal sam kraj in cerkev sv. Andreja , ki je omenjena leta 1296 leta, prenovljena pa je bila v 19. Stoletju. Posebnost v cerkvi je Božji grob s konca 19. Stoletja, izdelek steklarne v Stravi na Češkem.

Naš namen je bil obiskati Vaško situlo in naprej po poti na Slemško, kjer je cerkev sv Križa. Za cerkvijo se nahaja planota, ki ji domačini pravijo Spodnja in Zgornja Krona. Tu je prazgodovinsko naselje, ki je bilo središče kovinske obrti, zlasti pločevinarstva in železarstva. Na tem mestu je bila cvetoča naselbina Ilirov in Keltov . Ob poti so postavljene table, ki ponujajo opis zanimivosti in dejavnosti v tem kraju. Lahko bi še opisovala, a treba je pustiti še nekaj za drugič. Kaj se ve, kdaj se vrnemo še po dodatno razlago, ki je ostala neznanka.

Pot smo nadaljevali na litijsko stran, kjer smo se ustavili , malo pomalicali , klepetali in zopet je bilo treba določiti, kam gremo. Teden se hitro obrne.

Homec pri Kamniku z okolico

7.12.2017: Zmeraj se odplavljamo tja pa tja. Kaj pa naš vsepovsod vidni Homec, ki stoji na hribu osamelcu sredi mengeškega polja. Pot nas je vodila ob Bistrici . Ob vznožju hriba smo zavili na poljsko pot in po gozdni poti do cerkve, kjer se odpre prekrasen razgled na vse strani neba.

Vsaka cerkev ima za sabo svojo zgodbo, tudi homška ni izjema. Povezana je z mladim pastirčkom, ki je pasel ovce daljnega leta 1419.

V času turških vpadov je bil na Homcu močan tabor. Zvonik, ki je ločen od cerkve ja služil kot obrambni stolp.

Zavzeli ga niso Turki , obranil se je francoske okupacije. Kaj naj rečemo, naj še naprej trdno stoji in se varuje pred katastrofami.

Po tem obisku in kroženju po hribu nas je povabila domov naša pohodnica. Pogostila nas je, da smo obsedele in končale turo.

Rudnik Sitarjevec Litija

14.12.2017: Današnji pohod (izlet) bi lahko rekli, da je nekaj posebnega. Rudnik svinca in cinka Sitarjevec, ki je med naj starejšimi slovenskimi rudniki. V tem območju so kopali že Kelti, kopali so svinčevo rudo. Rudarili so tudi Rimljani. To pomeni, da je bilo nahajališče bogato.

Med zanimivosti bi omenila , da je leta 1886 uspelo v litijski topilnici pridobiti srebro, to srebro so poslali na Dunaj v njihovo kovnico v kateri so izdelali srebrnik.

V rudniku je voden ogled. Pri ogledu predvajajo film, ki ti približa kopanje rude. Zelo nazorno je predstavljeno življenje rudarjev in njihov prihod na delo. Leta 1965 so rudnik dokončno zaprli. Imamo srečo, da so se našli ljudje in zbrali sredstva za ponovno odprtje.

V rudniku so najbolj znameniti kristali cinabarita, cerusita in barita.

Ogledali smo si tudi Litijo in njene znamenitosti. Pot nas je vodila tudi do Šmartna pri Litiji.

Vse informacije dobite na TIC Litija 059 940 503; 051 312 739.

Za leto 2017 smo zaključili in zasnovali nove poti, ki vodijo po naši prečudoviti Sloveniji. Ideje so vedno dobrodošle.

• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
•  

Klekljarice SLAMICE obiskale MGC BISTRICA Domžale

V torek, 6.2.2018, so klekljarice skupine Slamice, večina so tudi članice Društva LIPA Domžale, obiskale Medgeneracijski center Bistrica. Obisk je bil namenjen prikazu praktičnega izdelovanja idrijske čipke. V avli Centra se je zbrala skupina oskrbovank in oskrbovancev, ki jih je zanimalo, kako se v praksi izdeluje čipka, saj imajo možnost ogleda razstave "čipka na kamnu", ki je pri njih že štirinajst dni. Vprašanj je bilo veliko: kaj je punkeljc, papirci, na katerih so različni motivi z vzorci čipke, kdo so avtorji le teh, kdo izdeluje lesene klekljne, kje kupujejo nit za čipko, ali se je težko naučiti klekljanja in še marsikaj. Na večino vprašanj je odgovarjala mentorica Marija Rupret, pa tudi posamezne klekljarice, ki so ob svojih punkeljcih imele radovedne gledalce.

V prijetni družbi sta predvideni dve ur klekljanja hitro minuli. Gostitelj je demonstratorke pogostil s dišečo kavico in na koncu tudi z malico.

Dogovorili so se, da v poletnih mesecih pripravijo še eno razstavo čipk na temo panjskih končnic.

Zapisala:
Mirjana Kavčič

• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
• Click to open image! Click to open image!
•