Zgodovina verstev

Judovstvo,  pravoslavje

Spoznavanje verstev  je odkrivanje bogastva različnosti
Društvo Lipa je zadnja leta vključilo v svojo bogato ponudbo tudi seznanjanje z verstvi (religijami) in verskimi vprašanji. Današnjega sveta ni mogoče razumeti, če ne poznamo pobliže vsaj treh "enoboštvenih" (monoteističnih) verstev, ki so najbolj zaznamovala zgodovino zahodnega sveta: judovstva, krščanstva in islama. Švicarski teolog Hans Küng je zapisal nekako takole: "Če hoče človeštvo preživeti, mora zagotoviti mir. Toda ni mogoč mir med narodi, če ne bo vzpostavljen mir med verstvi. Pogoj miru med verstvi pa je medsebojni dialog na temelju tega, kar imajo verstva skupnega. To je predvsem njihovo etično sporočilo."

Pri iskanju korenin omenjenih treh verstev smo se najprej podali k Svetemu pismu, k tej "Knjigi vseh knjig", ki je dala in še vedno daje kar najmočnejši pečat zahodni kulturi. Za mnoge ljudi ostaja "biblija" pretežka, preveč zapletena knjiga in zato zapečatena s "sedmimi pečati". Ni čudno, saj so v njej besedila, stara od 2000 do 3000 let. Srečanje z bogastvom in globino te edinstvene knjige - bolj ustrezno bi rekli: "knjižnico" - človeka lahko le poglobi, oplemeniti in počloveči.

V letu 2004/2005 smo se v naših predavanjih odpravili odkrivat judovstvo. Svoje korenine ima v očaku Abrahamu, ki ga za "očeta vere" poleg Judov priznavamo tudi kristjani in muslimani. Pred nami se je razgrnila tritisočletna zgodovina tega zagonetnega verstva in ljudstva, njihova edinstvena vera in kultura in običaji. Janez Pavel II. je Jude imenoval "naše starejše brate", kot prvi papež po apostolu Petru je obiskal judovsko shodnico ter zid objokovanja v Jeruzalemu. To so bili veliki, pogumni koraki "ozdravljanja" in "očiščenja spomina", saj je medsebojna zgodovina judovstva in krščanstva, žal, omadeževana tudi s krvjo.

V odkrivanju korenin Evrope smo se v letu 2005/2006 podali odkrivat še duhovne zaklade vzhodnega, predvsem pravoslavnega krščanstva. To je svet skrivnostnih ikon, starodavnih samostanov sredi ruskih gozdov in na Atosu, svet sijajnega bogoslužja, med katerim se med petjem starih napevov oblaki kadila dvigajo proti kupoli starih cerkva. Odkrivali smo, da je Evropa luč vere v resnici prejela z Vzhoda (Ex Oriente Lux) in da mora krščanstvo spet zadihati z obema kriloma pljuč (misel Janeza Pavla II.), torej upoštevati tudi svet vzhodnega krščanstva in se ob njem oplajati.

Ljudje se bojimo tega, česar ne poznamo. Strahu se lahko kmalu pridruži odpor ali celo sovraštvo. V današnjem svetu, ki je postal tako majhen in je vse med seboj povezano, je kultura dialoga, strpnosti in spoštovanja drugačnosti bistvena za preživetje človeštva. Tega se učimo tudi ob odkrivanju tega, kako in kaj verujejo drugi. Vsa verstva in Cerkve imajo za svoje temeljno sporočilo mir. Vsa tri monoteistična verstva so verstva miru, tudi islam; judje in muslimani imajo za "mir" v korenini celo isto besedo ("šalom", "salam").

V tem odkrivanju bogastva, ki je v različnosti in drugačnosti, tudi kar zadeva verovanje, želim društvu Lipa in vsem, ki se zbirajo pod njeno "krošnjo", veliko novih navdihov in duhovnega poleta.

dr. Bogdan Dolenc