Domžale, 24. marec 2023 - avtobusna postaja, zbirališče članov Lipe, ki se dobro razpoloženi veselimo enodnevnega izleta v Italijo. Nekateri člani se med seboj že poznamo, drugi malce previdno navezujemo prve stike.

Predsednik društva Lipa Marjan in vodič nas natančno seznanita s potekom izleta. Ni kaj, jasna navodila so dobra popotnica za vsako skupinsko druženje!

Prvi postanek na Ravbarkomandi že kar pregovorno kliče po kavici. In seveda, veter, veter v laseh.Pravzaprav se ne spomnim postanka brez vetra, vsaj ne na tem delu poti.

Zabaven in z zgodovinskim znanjem »oborožen« vodič nas vodi skozi z zgodovino podkrepljenimi dejstvi. Življenje, borba za obstanek naroda, selitve, vojne, usode posameznih junakov, pesnikov, pisateljev in borcev so na tem področju ohranili slovensko zavest.

Sploh ne vem kdaj smo se mimo Postojne, Sežane, Fernetičev pripeljali »čez mejo «. Na dan mi privrejo spomini na tista davna leta, ko smo hodili po nakupih v Trst in Gorico po kavbojke, čevlje, super kavo, banane in še kaj. In carina, cariniki, kolone in čakanja.

Zares hitro nas pozdravi Monfalcone, ki v ladjedelnici zaposluje številne domače in tuje delavce. Multikulturnost prebivalstva je zaznati na vsakem koraku.

Avtobus nas kmalu popelje v popolnoma drugačno pokrajino. Nižina, topoli, ciprese, suha struga nekega kanala, namakalni sistemi, nizke hiške, kot drevesa visoke, mimoze. To je pokrajina, ki vodi v mesto sonca, Gradež- Grado.

Bazilika sv. Eufemije iz 5.stol.nudi vpogled v bogato zgodovino mesta. Obdaja jo prostran trg s klopmi in tipičnimi obmorskimi hiškami, ki se nadaljujejo ob obali. Mesto je priljubljeno letovišče za številne Evropejce.

Ob našem obisku je name delovalo nekako umirjeno, spokojno, nostalgično. Še sonce se je občasno potuhnilo med oblake. Ena najlepših peščenih plaž, posejana s številnimi školjkami je ponujala razkošje prostora. Posamezni gostje smo lahko uživali v neizmernem pogledu neskončnosti morja. Hoteli, parki, trgi, aleje, odlične restavracije, slaščičarne, ustrezajo številnim, tudi zahtevnejšim gostom. Tudi mi smo se posladkali s sladoledom, si privoščili odlično kavico.

Kako čudovito, imeti čas in preprosto uživati v vonjavah in prisluškovanju morja ! In to na skupinskem izletu.

Po dolgem nasipu smo se, mimo otoka Barbana, odpeljali v Oglej, Aquilejo. Ob dobro ohranjeni Poponovi baziliki nam je vodič predstavil zgodovino oglejskih patriarhov, krajev, pokrajine. Presenetljivo dobro so ohranjeni številni, starodavni mozaiki in zanimivi ostanki nekdaj rimskega mesta.

Naš naslednji cilj je bilo nakupovalno središče Land of Palmanova. Tudi tam je bilo dovolj časa za individualno uresničevanje želja. Priporočam odlično in sploh ne drago kavico!

Mimo Gorice, Ajdovščine, Vipave nas je pot vodila na skupno kosilo.

Veselim se ponovnega druženja s člani društva, enodnevni izleti so pa dobrodošla popestritev mojega vsakdana.

Besedilo: Lea Frleta Klemenčič

Ko pride v deželo pomlad, se z naravo prebudimo tudi ljudje in komaj čakamo, da naberemo prve zvončke, regrad, čemaž, da nas zjutraj zbudi ptičje petje in sonček prijetno pogreje.

Naša mentorica Katja Rebolj nas je povabila na prvo potepanje v letošnjem letu – v Radovljico.

Prvič smo se tudi odločili, da se na pot odpravimo z avtobusi in vlakom. Pot je bila še bolj zanimiva, ker se marsikdo od nas že dolgo ni peljal z vlakom.

V Radovljici nas je pričakalo toplo pomladansko sonce. Stari del mesta je lepo urejen, z izložbami, ki jih krasijo že velikonočni aranžmaji, vredni slikanja, kot ideja za okrasitev doma.

Na pročelju Čokoladnice pa napis, ki vabi: » Za srečo ni tablet, je pa čokolada!«

Katja se je dogovorila za kosilo v Hiši Linhart, na Linhartovem trgu, kjer nas je z vrhunsko kulinariko razvajal priznani chef Uroš Štefelin. Vsak krožnik je bil nekaj posebnega in vsak grižljaj pravo kulinarično doživetje.

Za slovo se je chef še slikal z nami in če bi se radi razvajali, ga obiščite.

Staro mestno jedro Radovljice se ponaša z najpomembnejšo srednjeveško in renesančno arhitekturo ter kulturno dediščino na Slovenskem. Tu se nahaja tudi Lekarniški in alkimistični muzej, ki je v družinski lasti družine, lastnice kozmetike Mioba.

Ob vstopu v lekarno te objame čudovito opojen vonj zelišč in dišečih olj, ki te vabi, da raziščeš notranjost in bogato dediščino zbirateljev.

Muzej ponuja obiskovalcem vpogled v minuli dve tisočletji svetovne farmacije, s poudarkom na razvoj na slovenskem ozemlju.

V njem je zbranih več kot 2000 predmetov. Lahko vidimo opremo lekarn iz 18. in 19. stoletja, zbirko italijanskih in španskih alborelov – okrašenih keramičnih posod za shranjevanje zdravil, lekakarniški in alkimistični laboratorij, zbirko možnarjev iz obdobja od 12. do 19. stoletja, tehtnice in uteži. V zbirki je 30 farmacevtskih knjig, izdanih med 15. in 19. stoletjem ter etnološka zbirka ljudskega zdravilstva na našem ozemlju.

Skozi muzej nas je vodila še zanimiva igra – 12. nalog, ki smo jih ob ogledu reševali in prejeli še diplomo za uspešno delo, ki nas bo vedno spomnila na prijetno druženje v Radovljici in nenazadnje na to, da smo se v vseh teh letih druženja pri zeliščarjih veliko naučili in to prakticiramo tudi v vsakdanjem življenju.

Pot domov je vedno krajša, čeprav enaka in poslovili smo se v pričakovanju novega odkrivanja lepot in narave naše lepe dežele.

»Rastlina je sveta, od korenine do cveta.« (Vlasta Mlakar)

Besedilo: Marina Kopač; Foto: Mimi Miklavčič

Dragica Šetina, članica likovnega krožka Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, je v Kulturnem domu Ivana Hribarja v Trzinu v sredo, 22. marca 2023, odprla prvo samostojno razstavo likovnih del, ki jo je poimenovala Iskanja. Dragici je bila v likovnem krožku dolga leta mentorica Marija Mojca Vilar, zadnji dve leti pa ustvarja pod mentorstvom priznane slikarke Dušice Jesih.

Ob obisku razstave je Dragica Šetina povedala, da jo dostikrat kdo vpraša, kako gresta skupaj ekonomija in slikarstvo. Vedno jim z veseljem odgovori, da se zelo lepo povezujeta in dopolnjujeta. Dragica se je polovici življenja posvetila ekonomiji, številkam, predpisom in zakonom, drugo polovico pa družini, naravi, živalim in seveda slikarstvu. Že v otroštvu in v mladosti je rada risala in slikala. Med študijem ekonomije, v sedemdesetih letih, se ji je ponudila priložnost, da je lahko obiskovala večerni tečaj slikanja na Likovni akademiji v Ljubljani pri akademskem slikarju prof. Nikolaju Omersa. Tematika tečaja je bila risanje figure s svinčnikom. Žal je v letih službenih obveznosti le redko našla čas za slikanje, si je pa z veseljem ogledala marsikatero razstavo priznanih slikarjev. Takoj po upokojitvi leta 2010 je postala članica Društva Lipa Domžale in se vpisala v likovni krožek in tečaj joge. Oboje z velikim veseljem obiskuje še danes. Slikanje ji ne pomeni le ustvarjanje slik, ampak tudi neprecenljivo druženje s prijatelji, ki imajo iste ali podobne vrednote in hobije, kot ona sama. Ker ima rada izzive, se udeležuje številnih slikarskih natečajev in Ex teporih. Še vedno išče svoj osebni slog slikanja, saj jo zanimajo in navdihujejo različne tehnike in različni motivi.

Likovna dejavnost v Društvu Lipa Domžale obsega pridobivanje znanj in tehnike risanja. slikanja, o slikarskih materialih, spoznavanju del velikih slikarskih umetnikov, delujočih v različnih časovnih obdobjih ter praktičnih del, ki pomeni ustvarjanje lastnih slikarskih del, po predlogah velikih mojstrov ali po lastnih opažanjih in zamislih. Osnovno tehniko predstavlja risba, slikajo pa z akvareli, z akrili, z oljnimi in pastelnimi barvami, z ogljem, tušem in podobno. Podlaga za slikanje imajo papir, platno, steklo, les ali kakšen drug material, za slikanje pa uporabljajo čopiče različnih dimenzij in trdote, lopatke ali druge pripomočke iz narave, prosto po lastni izbiri, iznajdljivosti in ustvarjalnosti. Na likovnem krožku rišejo, slikajo predmete, tihožitja, pokrajine, naravo, človeške in živalske figure, portrete, abstraktne motive ali uporabljajo različne moderne tehnike. Pomembna je pravilna postavitev kompozicije, prespektiva in senčenje. Umetnostni slog slike je lahko realizem, impresionizem, ekspresionizem, kubizem, nadrealizem, abstraktno slikanje in še številni drugi slogi.

Razstava Dragice Šetina bo v Kulturnem domu Ivana Hribarja v Trzinu na ogled do 5. 4. 2023.

Video posnetek razstave in pogovor z Dragico si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar