Vabilo na peto srečanje debatnega kluba
Peto srečanje bo 12. 2. 2019 ob 16. uri.
Rdeča nit naših srečanj je še vedno svoboda. Tako kot sprejemanje stanja, takega kot je, tako tudi odpuščanje ali opuščanje zamer do ljudi in do razmer, osvobaja in nam podarja več notranjega miru.
Ko odpuščamo se osvobajamo in naša ozka pot skozi življenje se širi, ko skozi spoznanja in izkušnje dozorimo v bitje, ki živi tukaj in sedaj.
Svoboda se v bistvu vedno znova izgrajuje in raste tako, kot rastemo mi. Ni nekaj statičnega. Svoboda tudi ni z ničemer omejena. Omejena je vedno samo takrat, kadar smo tudi mi omejeni.
Odpustiti je dejanje, ki je končano v nekaj trenutkih, zamero pa negujemo lahko leta dolgo.Če hočemo živeti v miru, je odpuščanje edino sredstvo za dosega tega cilja.
Zelo naporno je gojiti dolgotrajno zamero se vam ne zdi?
Ali ni življenje več kot naše zamere?
Zamere, ki jih gojimo, nam kažejo našo omejenost, našo trdost srca in nam kažejo naše šipke strani.
Odpuščati ni lahko, vendar je nujno, da se znebimo nakopičene, jeze, sovraštva in drugih čustev, ki nam dajejo pravico biti užaljen. Zamera je kot rak. Slej ko prej z zamero pride tudi bolezen.
Ko ljubimo tudi odpuščamo.
Vprašajmo se kaj nosimo v svojem srcu. Ljubezen ali zamero?
Ni dovolj le sprostiti nakopičene jeze in čustev, potrebno je resnično odpustiti v srcu. Ko odpustimo v srcu, potem nam srečanje s to osebo ali stvarjo, ne izzove več reakcije in ne povzroči nobene bolečine.
Odpuščanje je odločitev, je moralna vrlina človeka, ki ve, da je to najhitrejša pot do dobrega počutja.
Odpuščanje je vrlina močnih ljudi.
Marija Dodič
