Kras je krasen, a ob zvokih strun naših citer in kitar še lepši.

Objavljeno .

Citranje v DivačiOb zaključku študijskega leta 2018/19 smo si obe skupini citer in skupini kitaristk Društva Lipe Domžale, pod vodstvom mentorice Damijane Praprotnik, privoščile enodnevno ekskurzijo na Kras.

Kras je krasen, je rekla naša prijateljica Alenka in nas z odličnim strokovnim vodenjem popeljala po kraškem svetu. Po jutranji kavi v Krpanovih krajih smo pot nadaljevali po Vremski dolini do kraške vasi Lokev. Ogledali smo si Fabianovo starinsko trgovino z mešanim blagom. Delovala je od 1869 do 1948, a leta 2007 so jo lastniki ponovno odprli za širšo javnost, tokrat kot muzejsko trgovino. Na ogled so predmeti, ki so bili nepogrešljiv del inventarja v vsaki trgovini z mešanim blagom tistega časa. Na ogled so tudi zbirke starih reklamnih plakatov, kipcev, emajlirane, pločevinaste in kartonske reklamne table ter še veliko drugih reklamnih predmetov, ki so jim prinesli v zbirko posamezni dobavitelji in proizvajalci izdelkov tistega časa. Iz nostalgičnega sprehoda skozi preteklost ter časa naše mladosti, smo se na dvorišču stare kraške hiše z nekaj zaigranimi skladbami na citrah in kitarah poslovili od gostitelja in njegove brhke in radožive mame, ki je pred tremi dnevi praznovala svojih 88 let. V cerkvi vasi Lokev smo se seznanili še s freskami Toneta Kralja in pot nadaljevali v Divačo.

Ustavili smo se v Muzeju slovenskih filmskih igralcev. V Divači sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki, Metka Bučar in Ida Kravanja. Ida je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma. Njej je posvečena stalna razstava v zgornjem delu prenovljene Škratelnjeve hiše, v stilu kraške arhitekture, medtem ko je v nekdanji štali in skednju večnamenska dvorana in osrednja stalna razstava, posvečena vsem slovenskim filmskim igralcem. Tako kot mladostnike, je tudi nas pritegnila razstava, postopek posameznih faz priprave filma ter možnost multimedijskega raziskovanja informacij o posameznih igralcih. V okviru Muzejskega kompleksa na prostoru letnega kina smo svoj prispevek umetnikom dodali še mi z glasbo milozvenečih strun.

Poslovili smo se od Divače, saj nas je vabila tipična kraška vasica Avber, na pobočju manjšega hriba, povsod okoli pa vinogradi, večinoma posajeni s trto refošk ter kraške vrtače, poljane s pisanim, dišečim cvetjem. V enem najstarejših naselij na Krasu, v Štanjelu smo si pod vodstvom lokalnega vodnika ogledali osrednji trg, razstavo v Galerii Lojzeta Spacala, kraško hišo in Ferrarijev vrt.

Čeprav smo nekateri od nas bili v teh krajih že večkrat, nas je Kras tudi tokrat navdušil. Zagotovo pa smo mu tudi mi vdihnili nekaj več lepote z našo pozitivno naravnanostjo in z zvoki strun naših glasbenih instrumentov.

Anica Justinek

Foto: Aco Majhenič


webstat admin