Poletje še ni reklo zadnje besede, ko smo domžalski citrarji vrnili obisk češkim prijateljem. Pred tremi meseci so bili češki citrarji naši gostje na prireditvi S citrami po Domžalah. Bilo jih je 5, nas pa je bilo tokrat kar za velik avtobus. Gostovanje na Češkem je potekalo od 11. do 13. avgusta 2023. Udeleženci smo bili citrarji in kitaristi glasbenih skupin LIPA Domžale, Banda citrarska, Kulturno društvo Ihan in Notice, Kulturno društvo Domžale, skupaj s svojimi učitelji Damjano Praprotnik, Jasmino Levičar in Petrom Napretom. S citrarsko skupino iz Ihana sta z nami potovala tudi tenorist Klemen Torkar in organist Luka Štiftar.

V petek 11. avgusta 2023 smo po osmih urah vožnje prispeli v Lukov, ki leži na jugovzhodu Republike Češke v pokrajini Moravski. Obkroža ga lepa, zelena pokrajina, s položnimi griči, posejanimi z gozdovi in travniki. Med njimi so ugnezdena manjša, gručasta naselja, z majhnimi pritličnimi hišami, večinoma z okrasnimi vrtovi, zelo redko z gredami in tu in tam z rožami na oknih.

Ob prihodu so nas pričakali in prisrčno sprejeli češki prijatelji s svojim mentorjem, citrarjem, duhovnikom Janom Machom in nas seznanili s kratko zgodovino kraja. Po okrepčilu in nastanitvi smo se odpeljali v bližnji kraj Kašava, kjer smo se, po krajšem ogledu krajevnih zanimivosti, na odprtem odru prvič predstavili poslušalcem. Vsaka skupina je zaigrala nekaj iz svojega programa. Skupaj smo zaigrali najbolj znano slovensko skladbo za citre Cvetje v jeseni pa tudi češko pesem Coz se mne, ma mila, hezka zdas (Ker se mi zdiš lepa, draga). Po večerji, ki so nam jo pripravili v šolski kuhinji, ki je samevala med šolskimi počitnicami, je med nami stekla beseda tudi o češki kulinariki, saj smo se srečali z malo drugačnimi okusi.

Drugi dan smo se peljali uro daleč v mesto Rožnov, v Muzej v naravi, z razstavljenimi starimi lesenimi hišami, s staro notranjo opremo, leseno cerkvijo, s stojnicami z raznimi rokodelskimi izdelki. Praznični dan je privabil v park veliko ljudi. V parku smo imeli dva nastopa. Razdeljeni v štiri skupine smo igrali na različnih lokacijah. Presenetilo nas je, da so se obiskovalci ob naši glasbi zelo ustavljali, poslušali, snemali, se zanimali, od kod smo, na katere instrumente igramo, pohvalili naše igranje. V parku smo nato nastopili še enkrat na skupnem odru. Vseskozi so nas spremljali češki gostitelji, gospod Jan Mach nas je neumorno predstavljal poslušalcem. Veliko je k nastopu doprinesel tudi lep glas našega tenorista Klemna Torkarja, saj je ob citrah doživeto zapel slovenske ljudske V dolinci prijetni, Moj očka so mi rekli, Jaz imam pa konjča, Polka je ukazana. Poslušalci so nas nagradili z glasnim ploskanjem. Dan smo zaključili še z nastopom na župnijskem vrtu v Lukovu pred gosti župnika Macha.

V nedeljo, na dan naše vrnitve domov, smo v jutranjih urah igrali še pri treh bogoslužjih, med mašo ali po njej. Vse maše je vodil gospod Jan Mach. Cerkve so bile polno obiskane. V cerkvi v Kašavi pa niso zvenele le citre, ampak tudi glas Klemna Torkarja, violina Petra Napreta in orgle pod prsti organista Luke Štiftarja.

Po kosilu smo se poslovili in si obljubili ponovno srečanje. Prispevek in gostoljubje čeških gostiteljev je bilo neizmerno. V organizacijo toliko nastopov in pogostitev tako velike skupine gostov so morali vložiti veliko časa in truda, za kar smo jim zelo hvaležni. Skupaj z našimi pomočniki so nam pomagali prenašati na prizorišča tudi težke mize, stole in instrumente. Zaradi zgoščenega programa in vseskozi dobrega vzdušja smo citrarji in citrarke, med njimi nas je bilo dve tretjini upokojenk, v resnici povsem pozabili na fizični napor. Veseli pa nas tudi, da smo na Češkem med tujo lahko predstavili tudi raznovrstno in lepo slovensko glasbo, ki so jo poslušalci zares lepo sprejeli. Izlet nam bo zato ostal v lepem spominu.

Alenka Golob

Za uvod na bus zložil' prtljago smo v Domžalah
in od 3.00 naprej peljali smo se v mižalah.
Na Češkem župnik Jan nas je sprejel toplo,
postregel s češko južno, blo je rahlo presladko.

V naslednjih kiticah nastopi so sledili,
na prstih žulji hitro so se naredili:
v Kašavi, Lukovem in valaškem Rožnem
zunaj v najboljšem ambientu možnem.

Tempo, Kresničke, Tesere in Sončnice, Damjana, Jasmina, Peter, Banda in Notice
smo oder nafilal in dobr zašpilal,
Klemen pa s svojim glasom je sviral.

Navdušena publika nas je močno razveselila,
predvsem, ko z nami po večerji se je podružila.
Klepetali smo v slovensko-češko-nemščini,
dobre volje, narezka, peciva pa zmanjkalo ni.

Pogostili in sprejeli so nas res lepo,
zato domžalske slamnike smo dali za slovo.
Na busu zadnja kitica se je zvrstila,
ob smehu s šoferji se je srečno zaključila.

Avtor: Banda citrarska (Klara Levec) :)

Vabljeni na ogled razstave izdelkov ustvarjalnih študijskih skupin Društva Lipa Domžale Univerze za tretje življenjsko obdobje v Čebelarski center Slovenije v Lukovici od 28. avgusta do 2. oktobra 2023.

Razstavljajo slušatelji naslednjih študijskih krožkov: Slikarstvo, Klekljanje, Mozaik, Keramika in izdelovalke Punčk Unicef.

Glasbeni nastop, ki bo 15. septembra 2023 ob 18. uri pripravljajo citrarke in kitaristi Društvo Lipa Domžale, gost večera bo predstavnik Čebelarske zveze Slovenije.

Lepo vabljeni! Vstop prost

Še lani, malo po njenem devetdesetem rojstnem dnevu, smo se etnologinje z mentorico Tino zbrale v Trzinu, da bi proslavile njen jubilej in nam vsem zaželele zdravja v novem letu. Devet mesecev pozneje pa se za vselej poslavljamo od Francke Trebar, Gorenjke iz Zadrage.

Svoj domači kraj je vselej nosila v srcu in nam velikokrat v narečju pripovedovala o dogodkih, navadah, običajih…ki so jih poznali in ohranjali v njeni družini. V svoje zgodbe je vnašala svojevrsten, zanjo značilen humor, tako da smo se ji dostikrat od srca na glas nasmejale. Toda to je bila le ena plat njenega bogatega življenja. Kot diplomirana agronomka je delala v veliko krajih, tudi na vodilnih mestih. Po upokojitvi se je dolgo družila s slušatelji Društva Lipa, še posebej z etnologinjami. Bogatilo jo je branje, obisk gledališč, koncertov in ljubezen do narave. Nekajkrat sem jo srečala v Arboretumu in podarila mi je eno prvih knjig o tem čudovitem parku. V času korone, ko se nismo mogli družiti in obiskovati srečanj pri Lipi, in je bila prisiljena biti bolj doma, v Kamniku, je sledila vsem strokovnim razlagam te nove bolezni, o čemer sva po telefonu dolgo debatirali. Pogovori z njo, ne glede na vsebino, so bili vselej svetli, polni vsestranskega razumevanja, razgledanosti in zelo poglobljeni. Francka je bila zelo samostojna, ni se zanašala na druge in opešanost ji je hitro postala v napoto. Prav zato se je poslovila in tudi s tem ostala zelo dostojanstvena gospa. Počivaj v miru, draga Francka.

Slušateljice etnologije Društva Lipa in animatorka Manica Perdan Ocepek